Ministrstvo za zunanje zadeve RS z ministrom v odhajanju Samuelom Žbogarjem na čelu se je kandidaturi popolnoma posvetilo, zagotovo pa niso pričakovali, da bodo volitve za mesto v VS pravi maraton, čeprav se petkovih devet in ponedeljkovih sedem krogov še zdaleč ne more primerjati z glasovanjem iz leta 1979, ko sta Kolumbija in Kuba vztrajali neverjetnih 155 krogov. Glasovanje je trajalo tri mesece, na koncu pa je kot kompromisni kandidat zmagala Mehika.

Kakšne koristi bi sedež v VS organizacije, ki se ji je Slovenija pridružila 22. maja 1992 in s tem potrdila svojo osamosvojitev, prinesel naši državi, da smo se sploh posvetili tej kandidaturi, sicer napovedani že pred celim desetletjem, in ali bi ga v času zategovanja pasu sploh potrebovali, so le nekatera vprašanja, ki so v zadnjih tednih razburjala slovensko javnost.

Ohranjanje miru in varnosti

Ideje o tem, kako doseči mednarodno varnost, segajo daleč v zgodovino. Konkretizirale so se z oblikovanjem koncerta evropskih sil v 19. stoletju, ki mu je leta 1919 sledilo Društvo narodov - prva organizacija, ki je vpeljala pojem kolektivne varnosti. Bila je predhodnica današnje organizacije in se je izkazala za neučinkovito, pestilo pa jo je predvsem nečlanstvo ZDA, Sovjetske zveze in vseh treh začetnic II. svetovne vojne - Nemčije, Japonske in Italije.

Foto: Robi Poredoš/STA

Po koncu vojne leta 1945 je 51 držav v San Franciscu podpisalo Ustanovno listino Organizacije združenih narodov in osnovalo sistem, ki določa, da o zadevah odločajo vse države članice - te so med seboj enakopravne - navadno z dvotretinjsko večino. To morda drži v teoriji, v praksi pa se izkaže, da si vse države, danes jih je že 193, le niso enakovredne, kar se najbolje vidi v sestavi Varnostnega sveta (VS), enega izmed šestih glavnih organov OZN.

Sestava Varnostnega sveta

Varnostni svet ima 15 članic – 5 stalnih in 10 nestalnih, ki se volijo na vsaki dve leti na podlagi geografske porazdelitve. Stalne članice (ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska) tvorijo zmagovalke druge svetovne vojne, ki so si tak status izborile že ob ustanovitvi OZN. Imajo pravico veta pri glasovanju. Varnostni svet odločitve sprejema na podlagi devetih glasov.

Številne države so prepričane, da sestava Varnostnega sveta ne odseva trenutnega razmerja moči v mednarodni skupnosti. Sprememb pa v OZN ni lahko doseči. Za spremembo katerega koli člena Ustanovne listine morata glasovati vsaj dve tretjini članic in vseh pet stalnih članic VS. To je še eden izmed pokazateljev, ki kaže na dejstvo, da ima pet stalnih članic VS večjo moč kot ostalih 188.

Kaj bi Slovenija imela od članstva?

Slovenija je, kot rečeno, od kandidature odstopila, čeprav je imela podporo Evropske unije, kar se je pozneje izkazalo celo za glavno prepreko. Slovenija bi bila že peta članica EU v Varnostnem svetu, kar seveda ni bilo pogodu preostanku sveta.Tako bo s 1. januarjem 2012 dvoletni mandat začela naša glavna tekmica - Azerbajdžan, ki jo je naš zunanji minister posredno obtožil umazane kampanje.

Neposredne povezave med članstvom v VS in koristmi države po besedah dr. Bojka Bučarja, profesorja mednarodnega prava in dekana Fakultete za družbene vede, ni. Pri članstvu v VS gre za "mreženje med državami, kjer se odpirajo številne priložnosti". Od posamezne države pa je odvisno, ali bo te priložnosti prepoznala in jih tudi izkoristila. Vsekakor pa mesto v VS po mnenju dr. Bučarja državi prinese ugled in prestiž.

Čokolade, ki jih je slovenska delegacija delila predstavnikom drugih državmed maratonskimi sejami, v primerjavi z azerbajdžanskimi prijemi očitno niso bile dovolj. Foto: Robi Poredoš/STA

Dr. Zlatko Šabič, prav tako profesor na FDV, pa poudarja, da "vsaka država, ki želi biti del mednarodne skupnosti, ne more od nje samo jemati, temveč mora tudi kaj prispevati". Spraševanje o tem, kakšne koristi bo imela Slovenija, če postane nestalna članica VS, so po njegovem povsem izven konteksta. "Mir je vrednota," pravi Šabič, zato o njem ni moč popolnoma racionalno razmišljati. Že samo članstvo v OZN državi članici nalaga določene pravice in obveznosti, zakaj torej ne bi izkoristili pravice kandidirati za mesto nestalne članice VS?

Izkoriščanje članstva malo verjetno, a ni izključeno

Na očitke o potrati davkoplačevalskega denarja dr. Bučar odgovarja, da "bi osebno pri krčenju proračuna raje posegel po drugih postavkah kot po tistih, ki lahko odprejo vrata. Karkoli se obravnava pred VS ali grozi, da bo prišlo na dnevni red, zahteva podporo vsaj dela nestalnih članic. Celo v medijih zasledimo, kako se poveča diplomatska aktivnost do držav članic, kadar naj bi določena problematika prišla na dnevni red VS, na primer pred napadom na Irak ali Libijo. Države, tudi velesile, poudarjajo, da je OZN kljub vsem kritikam, ki jih je deležna, nujna."

Glede vprašanja potencialnega izkoriščanja nestalnega članstva v VS za promocijo slovenskega gospodarstva dr. Šabič meni, da je to težko predstavljivo, ni pa izključeno. "Vsekakor pa Slovenija ne more pogojevati svojega glasu v podporo neki državi zato, da bo ta kasneje investirala vanjo. To preprosto ni skladno z uradno slovensko filozofijo glede sodelovanja v mednarodnih odnosih."

S slednjim se je očitno strinjal tudi minister Samuel Žbogar, saj je podobne besede uporabil v obrazložitvi odstopa Slovenije od kandidature. V zadnjem nagovoru se je obregnil ob negativno kampanjo Azerbajdžancev, ki je temeljila na širjenju strahu pred tem, da bi imele EU in ZDA prevladujoč vpliv v tem pomembnem organu.