Ob tem je Žbogar povedal, da Slovenija svoje kampanje ni nikoli izvajala tako, da bi lobirala proti drugim državam, in da se ne strinja z načinom, na kakršnega je potekalo glasovanje. Vendar pa je rezultat jasen, zato Slovenija umika svojo kandidaturo, je dodal.

"V tekmo za sedež v Varnostnem svetu smo vstopili pred 10 leti. Verjamemo, da smo dobra kandidatka in da bi dobro zapolnili sedež v Varnostnem svetu. Naša kampanja je bila vedno za Slovenijo, za vrednote, ki jih predstavljamo. Nikoli nismo vodili kampanje proti katerikoli drugi kandidatki," je dejal v nagovoru Generalni skupščini Žbogar in posredno prst usmeril v Azerbajdžan, ki je po njegovih besedah uporabljal negativno kampanjo proti Sloveniji.

"Ne odobravamo, kako je ta kampanja potekala in kako so potekale te volitve. Vendar pa trenuten rezultat govori sam zase in podpora tega telesa je očitna. Zato umikam našo kandidaturo," je dejal Žbogar in se hkrati zahvalil vsem državam, ki so Slovenijo podpirale do konca. Pri tem je požel bučen aplavz prisotnih diplomatov.

Vseeno so morale države še v 17. krog glasovanja, saj mora Azerbajdžan prejeti dvotretjinsko podporo glasujočih držav. Doslej je sicer glasovalo vseh 193 držav članic Generalne skupščine, kar pomeni, da potrebuje 129 glasov.

 V 13. krogu je glasovalo 192 od skupno 193 članic Generalne skupščine ZN, ponovno pa se je ena članica vzdržala. V dvanajstem krogu je glasovalo vseh 193 članic Generalne skupščine ZN, a se je ena članica vzdržala. V štirinajstem krogu je prejela 81 glasov, enega več kot v trinajstem krogu. Azerbajdžan je prejel 110 glasov. V petnajstem krogu je Slovenija prejela pet glasov manj kot v prejšnjem, torej 76, medtem ko je Azerbajdžan prejel 117 glasov.

Slovenijo so na koncu podpirale države EU in ZDA

"Te volitve so bile morda le v prvih krogih o Sloveniji in Azerbajdžanu. Bolj ko so se krogi nadaljevali, manj pomembno je postajalo, kakšna je Slovenija, kakšna je ekipa tukaj, kako smo vodili kampanjo. Vse bolj pomembno je bilo, da bo Slovenija peta članica EU v Varnostnem svetu," je dejal Žbogar in omenil izjemno aktivno podporo Turčije in Rusije Azerbajdžanu.

Slovenijo so na koncu podpirale države EU in ZDA. "Grenko spoznanje teh volitev je, da ima EU problem v generalni skupščini. Zaradi sedeža, ki smo ga iskali, zaradi Libije, zaradi Sirije in drugih razlogov," je dejal.

Kampanjo je ocenil kot zelo dobro, čeprav je priznal, da je vedno mogoče narediti še več. "Največji problem je bilo članstvo v EU, pri čemer ne moremo veliko pomagati," je dejal Žbogar in dodal, da se tega v začetku kampanje niti niso zavedali.

Glasovanje se je nadaljevalo po petkovih devetih krogih volitev

Glasovanje se je danes nadaljevalo po petkovih maratonskih devetih krogih volitev, ki niso dale odločilnega rezultata. Diplomati v Generalni skupščini so sicer danes najprej volili nove članice Gospodarskega in socialnega sveta ZN, nato pa so izvedle deseti krog volitev za sedež vzhodnoevropske skupine v Varnostnem svetu v prihodnjih dveh letih, za katerega se potegujeta Slovenija in Azerbajdžan.

Slovenija je v desetem krogu prejela 83 glasov oz. šest več kot v petkovem devetem krogu. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, je iz New Yorka preko Twitterja menil, da se trend obrača. "Ni še čas za predajo," je poudaril.

Slovenija je sicer v petek po uvrstitvi v drugi krog, ko je v prvem iz nadaljnjega boja izpadla Madžarska, celo povedla proti Azerbajdžanom z rezultatom 99 proti 93. Vodstvo je ohranila do šestega kroga, ko so tri države zamenjale stališče in se obrnile k Azerbajdžanu. Ta je nato do devetega kroga prejel 113 glasov, Slovenija pa 77.

Nemalo lobiranja med dvodnevnim premorom

Obe državi sta dva dni premora izkoristili za nadaljevanja lobiranja med članicami ZN. Azerbajdžan ne namerava popustiti, ker je v vodstvu in je v kampanjo vložil veliko denarja in obljub, slovenski zunanji minister Samuel Žbogar (njegove objave prek Twitterja si lahko ogledate tukaj), ki ostaja v New Yorku do konca tekme, pa je napovedal nadaljevanje boja. Poleg želje za zmago, tudi zaradi ogorčenja nad izrazito negativno kampanjo države nasprotnice.