Najboljša slovenska športnica Tina Maze ni nobena izjema. Črnjanka ima v tej sezoni visoke apetite. O naskoku na veliki kristalni globus pa ne razlaga na glas. Rahlo prehlajena Korošica je imela v tej sezoni privilegij, da je v Söldnu opravila nekaj dni treninga. Prednost poznavanja proge bo dvakratni zmagovalki ledeniškega uvoda (2002 in 2005) prišla zelo prav še posebno po tem, ko je včeraj zaradi novozapadlega snega odpadel glavni trening.

Kako so potekale sklepne priprave pred današnjim uvodom v novo sezono?

Trenirali smo na avstrijskem Tirolskem in glavnino vadbe opravili v Pitztalu in Söldnu. V sredo smo zamenjali lokacijo za en dan, saj smo šli na lažji teren, da sem lahko malce spustila smuči in pridobila občutek in samozavest. Tereni v Pitztalu so bili tako težki in naporni, da sem malce izgubila občutek. Na vseh terenih sem opravila zelo dober trening.

Dobrodošla novost je, da ste imeli tako veliko možnosti vadbe na prizorišču prve tekme svetovnega pokala. Kako to?

Tu ima največ zaslug Andrea Massi. Že v Ushuai se je dogovarjal s šefom söldenske proge. Sicer tu lahko trenirajo le Avstrijci, Američani, ki jih Sölden financira, in Nemci, ki so z organizatorji v dobrih odnosih. Za druge prej na treningih ni prostora. Želim si, da bom danes izkoristila prevožene kilometre.

Vaš osrednji cilj sezone?

Moj cilj je, da se osredotočim na vsako tekmo posebej, do vsake preizkušnje iščem maksimalne pogoje za trening ter se čim manj obremenjujem z nesmučarskimi zadevami. Prva tekma bo danes. Sölden je za vse smučarje vedno nekaj posebnega, saj ne veš natančno, koliko si vreden, povrhu pa te čaka izjemno težak teren. Sicer je res, da sem imela v tej sezoni več primerjav s tekmicami kot pretekla leta, tako da bolje vem, kaj lahko pričakujem. Po drugi strani pa treningi nikoli niso primerljivi s tekmami. Nemka Viktoria Rebensburg je izjemno močna, tudi Maria Riesch se pelje hitro, a zaostaja za sotekmovalko. O velikem kristalnem globusu dejansko ne razmišljam, saj je pot do njega zelo dolga. Treba je prehoditi ogromno stopnic, se osredotočiti na vsako posebej, se boriti iz dneva v dan.

V minuli sezoni ste ujeli serijo uspehov v drugem delu sezone, ko ste bili najboljši na svetu, na začetku pa vam ni šlo po načrtu. Kako boste ta rezultatski val skušali ujeti prej?

Res sem lahko ponosna na dosežke v lanski sezoni. Z naslovom svetovne prvakinje sem naredila velik korak naprej v svoji karieri. Dobila sem samozavest in tudi sproščenost, s katero se lahko podam na progo. Kar zadeva nove sezone, bo zelo pomemben začetek. Če bo šlo na prvih tekmah dobro, bom imela temelje za naprej. Je pa težko odgovoriti, koliko časa je lahko tekmovalka tako superiorna, kot sem bila denimo jaz na koncu minule sezone. Zato ves čas poudarjam, da so pomembni etapni cilji. V alpskem smučanju ni slučajev in nič ni podarjeno. Še posebno ne v tako močni konkurenci, kot je pri nas.

Če se ozrete malce nazaj, lahko odgovorite, kje je bil glavni razlog, da ste lani pred SP v Garmisch-Partenkirchnu prišli v zmagoviti ritem, od katerega naprej je bila vse skupaj le še pravljica?

Kot vsi veste, sem imela med sezono kopico težav. Ne bi se rada spominjala vseh teh, ki niso bile smučarske narave. Imela sem tudi težave s poškodbo mišice na nogi, ki je nisem obešala na veliki zvon, a sem denimo v Zwieslu čutila tako močne bolečine, da sploh nisem mogla več smučati. Ko smo poškodbo delno odpravili, sem zadihala. Ob tem sem čutila, da sem dobro pripravljena. To sta bila zadostna razloga, da sem lahko napadla na vso moč in pokazala svoje znanje.

V pripravah na novo sezono govorite o superlativih, saj naj bi bili v številnih dejavnikih še boljši kot v preteklosti. Kaj vam daje največjo samozavest?

Vse, kar smo delali v zadnjih treh letih, smo letos še nadgradili. Kontinuiteta dela se pozna. Delamo odlično.

Menite, da lahko denimo Lindsey Vonn in Maria Riesch prav tako naredita korak naprej, ali sta že pokazali največ, kar znata?

Vsak posameznik lahko vedno nadgradi svoje znanje. Nihče ni popoln, niti ko osvoji svetovni pokal. Naj gre za Ivico ali Janico Kostelić, morda koga drugega, a vsak ima svoje rezerve, ki jih skuša nadgraditi.

Do tekmic zbujate veliko strahospoštovanja. Je to zaradi lanskega konca sezone, zavzetosti na treningih, ki jo vidijo tekmice na terenu, ali časov na treningih?

Vse, kar ste našteli, so tekmice gotovo opazile. In zato se me bojijo bolj kot v preteklosti. Napredek, ki sem ga pokazala v zadnjih treh sezonah, je res dober in konstanten. V slalomu sem prišla v najmočnejšo skupino (dobila je zadnjo lansko preizkušnjo svetovnega pokala v Lenzerheideju, op. p.), v smuku sem vse bližje, v veleslalomu sem zmagala na najvažnejši tekmi sezone... Ko me tekmice po vsem tem opazujejo še na treningu, verjamem, da se me bojijo.

Kateri je vaš največji adut v sezoni?

Največjo rezervo imam v zbiranju veleslalomskih točk, saj je moje znanje boljše, kot sem ga v skupnem seštevku te discipline pokazala lani (bila je šesta, op. p.). Takšne vožnje, kot sem pokazala na svetovnem prvenstvu, bi morala večkrat tudi v svetovnem pokalu. Je pa res, da se moraš za maksimalna tveganja počutiti zelo dobro in verjeti vase, da lahko kaj takšnega sploh narediš. Tudi na superveleslalomih še nisem pokazala vsega. Toda ta disciplina mi povzroča precej težav tudi v pripravah na novo sezono.