Novi varčevalni ukrepi sledijo letu in pol večkratnih rezov v javno porabo in ponavljajočega višanja davkov. Vključujejo nova povišanja davkov, sveže reze v pokojnine in plače ter prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini le 60 odstotkov njihove osnovne, pri čemer jih bodo po letu dni bodisi premestili bodisi odpustili.
Sprejetje novih ukrepov zahtevajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, ki so Grčiji lani zagotovile 110 milijard evrov vredno posojilo. V okviru slednjega se Atenam v primeru potrditve ukrepov obeta izplačilo osmih milijard evrov. Grčija ima namreč dovolj sredstev za izplačevanje plač in pokojnin le še do sredine novembra.
Kot svari grška vlada, v primeru, da parlamentu ne uspe sprejeti nove zakonodaje pred nedeljskim vrhom EU, državi grozi blokada nadaljnjih posojil in plačilna nesposobnost. 300-članski parlament, v katerem vladajoči socialisti zasedajo 154 sedežev, naj bi sicer najverjetneje podprl nove varčevalne ukrepe. V prvem branju v sredo jih je parlament že podprl, a je ključno današnje glasovanje, ko bodo glasovali o posameznih členih, tudi o spornem 37. členu o zamrznitvi kolektivnih pogodb.
Grki varčevalnim ukrepom ostro nasprotujejo in tako se bo danes po vsej državi nadaljeval drugi dan 48-urne splošne stavke. V sredo so stavko spremljali množični protesti po državi z rekordno udeležbo. Samo v Atenah se je po podatkih policije zbralo najmanj 100.000 protestnikov, po navedbah sindikatov pa celo 200.000. Protesti so se ponekod v prestolnici in v Solunu sprevrgli v spopade med policisti in protestniki.
