Anton Štihec je v uvodu današnjega dela seje predstavil svoj primer iz marca lani, ko so policisti opravili preiskavo v njegovi pisarni na Mestni občini Murska Sobota. Povedal je, da je preiskovalni sodnik odredil preiskavo prostorov na občini, ker naj bi obstajal utemeljen sum, da se tam nahaja dokumentacija, povezana s prenosi zemljišč za gradnjo letalskega muzeja.

V odredbi, ki jo je napisal sodnik, sam ni bil omenjen, prav tako ni bil osumljenec, kljub temu pa mu kriminalisti niso dovolili komunicirati z najožjimi družinskimi člani, prav tako mu niso dovolili prostega gibanja. Istočasno so ga mediji na podlagi podatkov policije ves dan predstavljali kot osumljenca, zaradi česar je zoper državo vložil tožbo, ta pa mu mora zdaj plačati 2000 evrov.

Zmago Jelinčič, pri kateremu je policija hišno preiskavo opravila istega dne - osumljen je bil podkupovanja takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki naj bi mu v zameno za podporo pri interpelaciji, omogočil gradnjo letališkega muzeja - se je vprašal, kako je lahko policija hišno preiskavo opravila tudi v prostorih stranke SNS.

Odredba sodnika se je namreč nanašala samo na osebne prostore, je dejal. Opozoril je tudi, da se je v prisluhe policije, ki mu je takrat prisluškovala, ujela tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič, in se vprašal, ali to pomeni, da lahko policija prisluškuje kar vsem počez.

Jelinčič ocenjuje, da je šlo za zlorabo policije in pravosodja v politične namene

Jelinčič ocenjuje, da je šlo v njegovem primeru za zlorabo policije in pravosodja v politične namene. Ob tem je opozoril, da obe ministrstvi vodi ista stranka, to je LDS.

Silven Majhenič (SNS) je Jelinčiča vprašal, kako so novinarji vedeli, da ga bo policija, potem ko ga je prijela, peljala v DZ. Jelinčič je ocenil, da so ga v DZ peljali zato, ker so vedeli, da je tam veliko novinarjev in da bo "Jelinčič diskreditiran".

Na preteklih zasedanjih je komisija že obravnavala primera nepovezanega poslanca Andreja Magajne in mariborskega župana Franca Kanglerja, predsednik komisije Zvone Černač (SDS) pa je danes izpostavil nekaj skupnih značilnostih. Te so po njegovih besedah instrumentalizacija policije za potrebe posamezne politične stranke ter njena groba zloraba

Prav tako je v omenjenih primerih po njegovih besedah šlo za javno izpostavljene osebe iz vrst opozicije oziroma tistih, ki so se oddaljili od razmišljanja vladne koalicije, na preiskavah so bile prisotne kamere, izvedeni pa so bili nesorazmerni ukrepi.

Komisija ugotavlja, da so nadzorni mehanizmi prešibki

V isti smeri, kot jo je orisal Černač, gredo tudi na seji sprejeti sklepi. Z njimi komisija ugotavlja, da je bil z novelo zakona o policiji in drugimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost zlorab policije s strani posamezne politične opcije. Komisija ugotavlja, da so nadzorni mehanizmi prešibki in jih je zato treba okrepiti.

Prav tako po oceni komisije predstavljeni primeri kažejo, da je bila policija zlorabljena s strani ene politične opcije. Zato komisija pristojne organe poziva k ustreznim spremembam zakonodaje.

Komisija še ugotavlja, da informacije o posameznih preiskavah nepooblaščeno odtekajo v javnost, zato generalnega direktorja policije poziva, naj na policiji izvede notranji nadzor.