Tožilstvo Sanaderja bremeni, da je kot tedanji pomočnik zunanjega ministra od koroške banke prejel pol milijona evrov nezakonite provizije za posredovanje pri posojilu v višini 20 milijonov evrov za hrvaško diplomacijo v letih 1994-1995. Obtožen je tudi vojnega dobičkarstva, saj je bila Hrvaška takrat v vojni.

Sanader je tudi danes ponovil, da se ne počuti odgovornega glede obtožnice Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok).

Obtožnica v primeru Hypo banke je prva, ki jo je protikorupcijski urad vložil proti bivšemu premieru. Sledila je obtožnica zaradi sprejema podkupnine od madžarskega energetskega giganta Mol za prevzem upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. Preiskovalci Sanaderja sumijo korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil še v štirih primerih.

Zagrebško sodišče bo do 18. oktobra vnovič odločalo o priporu za Sanaderju, ki je v preiskovalnem zaporu v Zagrebu od 18. julija, ko ga je Avstrija izročila Hrvaški.

Njegovi odvetniki so napovedali, da se bodo odvisno od odločitve sodišča, odločili o morebitni zahtevi za izpustitev Sanaderja ob večmilijonski varščini, da bi se bivši premier lahko branil s prostosti.