Tri stvari, brez katerih v življenju ne moreš?

Moji najboljši prijateljici sta televizija in kitara. Zraven pa še nekaj za pisati, da mi ni dolgčas.

Kako bi se opisal s tremi besedami?

Nezanesljiv, aroganten in dober človek.

Če bi imel tri želje …

Veliko zdravja in malo sreče. To bi bilo čisto dovolj.

Kaj si želel postati, ko si bil otrok?

Ko sem bil majhen, sem si želel postati astronavt ali zdravnik. Šele kasneje, ko sem si ogledal nekaj ameriških filmov o glasbenikih, pa se je na seznam uvrstilo tudi to.

Kakšno glasbo si poslušal kot otrok?

Najprej sem poslušal le tisto glasbo, ki so jo poslušali moji starši. Prva kaseta, ki sem jo kupil, je bil rock'n'roll iz 60., moja prva plošča je bila Carl Perkins. Potem pa so prišli Beatli in ti so še danes moj najljubši bend.

Se spomniš svojega prvega video spota?

Ko sem bil majhen, jih ni bilo, prišli so šele v 80., ko sem bil že najstnik. Na TV Capodistria so vrteli oddajo Alta Pressione, vodil pa jo je Dario Diviacchi. Oni so takrat vrteli prve video spote, China Girl, David Bowie, in vsi, ki smo lovili Koper Capodistria, smo jih spremljali.

Tvoj najlepši spomin iz otroštva?

Če se sedaj spominjam, mi je bilo najlepše pri stari mami, materi moje mame, v Beli Krajini. Vse je bilo preprosto, ta kraj je bil zelo drugačen od Ljubljane, ruralen, s slabimi povezavami, brez vodovoda, bilo je kot v pravljici. Tega se šele sedaj tako spominjam, takrat mi je bilo sicer fino, ampak se tega nisem tako zavedal. Danes pa se spomnim, kako je bilo "hudo".

Prvi poljub?

Že zelo zgodaj sem se ljubčkal. Že od malih nog sem bil veliko v ženski družbi. Imel sem pet sestričen, ki so bile vse starejše od mene in so me vedno mazile, jaz pa sem zelo užival biti z ženskami. Pa tudi jaz sem njih zabaval, rade so me jemale sabo, veliko sem se objemal z njimi, … Hitro sem dal punci poljub. Že v vrtcu sem bil zaljubljen, in to v dve naenkrat.

Tvoj prvi avto?

Temno moder yugo.

Na kaj si v življenju najbolj ponosen?

Na nič. Zdi se mi, da sploh ne poznam tega občutka. Lahko bi bil ponosen na primer na sina, če bi nekaj naredil, vendar ne vem, če je to res ponos, bolj neko zadovoljstvo. Načeloma tudi ne maram preveč ljudi, ki so preveč ponosni.

Kdaj si bil najbolj v zadregi?

Kar naprej sem v zadregi. Že sam oder je velika zadrega. Še vedno imam zelo mešane občutke glede odra, rad grem gor, hkrati pa mi je vedno malo nerodno.

Zakaj nerodno?

Ker se izpostavljam pred drugimi, kot da bi govoril "poglejte, jaz sem pa nekaj več kot vi, glejte me". Mogoče pa sploh nisem tako dober. Zato mi je vedno malo nerodno.

Nekateri postanejo pevci prav zato, da bi se kazali ...

Nimam toliko samozavesti, pri meni je največja želja po ustvarjanju, šele nato po nastopanju. A glasba, ki je ne deliš z drugimi, je brez veze. V življenju glasbenika mi je oder še najmanj pri srcu. Potovanja so super, zafrkancija je super, ustvarjati in snemati je super, na odru pa ni vedno super.

Kaj najbolj ceniš pri ženski?

Lahko rečem, kaj mi je najbolj všeč pri ženskah. Da je ubogljiva, nežna, romantična, da zna kaj skuhati in seveda da je malo pokvarjena. Samo da tega ne pokaže, jasno. Da gleda v tla, takrat ko je najbolj žleht, ker ji je v resnici nerodno.

Kaj najbolj ceniš pri prijatelju?

Zvestobo. Zato prijatelji tudi so. Da so tukaj, tudi če ga userješ.

Kaj najbolj ceniš pri poslovnem partnerju, sodelavcu?

Zvestobo, spet.

Kaj si v življenju počel za denar, kar ni bilo povezano z glasbo?

Vse živo. Od gimnazije naprej je bilo med vsakimi poletnimi počitnicami jasno, da boš šel julija nekaj "šljakat", potem pa boš lahko šel na morje, tako da je bilo med počitnicami "svašta". Čiščenje nekakšnih radioaktivnih peči na Inštitutu Jožef Štefan, selitveni servis je bil tudi pogosta izbira. Nekaj časa sem imel tudi svoj kafič nekje ob Kolpi, dva meseca pravzaprav. Leta 90, ko sta bila marka in dinar 1:7 in se je dalo fino zaslužiti, sem nekje nabavil prikolico in sva jo z ženo, takrat je bila še moja punca, peljala na Kolpo in odprla Cafe Robinzon.

Kdaj je bil tvoj prvi javni nastop?

Za denar sem prvič nastopil v Beli Krajini enkrat za novo leto. Dobil sem sto mark. Igral sem bas kitaro, ker pa je nisem imel, sem jo igral kar na električno kitaro.

Kaj ti predstavlja denar?

To, kar vsem. Nujo v tem sistemu, v katerem živimo. Čeprav ljudje včasih malo zamešajo denar in življenje.

Kaj pa je zate svoboda?

Eh, svoboden si šele takrat, ko te ni več. V življenju pa si vedno z nečim omejen, z okoljem, z denarjem, s tegobami, ki te tarejo. Takoj ko nekaj potrebuješ, že nisi več svoboden.

Te je česa strah? Npr. letenja, pajkov ali višine?

Z letenjem imam res težave, vendar temu ne bi rekel, da me je strah, temveč da mi je sila neprijetno, še posebej, če se začnejo v zraku dogajati kakšne čudne stvari. Ne maram globoke vode, tudi pod vodo nisem rad, se mi zdi, da je preveč nad mano in kaj sploh delam tukaj.

Najljubša hrana?

Meso. In pikantno.

Pijača?

Pivo.

Barva?

Roza mi je všeč.

Film?

Goodfellas ali Briljantina.

Ali doma kuhaš, pospravljaš ali pomivaš?

Kuham.

In kaj najraje kuhaš?

Meso, ane. Znam pa marsikaj narediti, nisem tako slab kuhar. Ne bi rekel, da sem odličen kuhar, vendar se vse, kar skuham, tudi poje. Balkansko mediteransko alpska kuhinja. Domače.

Kdaj poješ pod prho?

Ne, nikoli. Sploh ne razumem tega, pravzaprav.

Igraš poker?

Ne, kart sploh ne igram.

Ali downloadaš filme? Glasbo?

Ne, nikoli. Nimam nič proti, vendar se sam s tem ne ubadam, ker je preveč zakomplicirano. Sploh ne vem, kje se vse to naštima.

Zadnja kazen, ki si jo plačal?

Že zelo dolgo nisem dobil nobene kazni.

Ali kdaj lažeš?

Ne, nikoli. Kvečjemu kdaj kaj zamolčim. Lagati pa ne maram.

Si "pasji" ali "mačji" človek?

Definitivno so mi bolj všeč mačke. Psov ne maram, ker želijo ugajati. Mačkam pa je vseeno, so, kar so.

Navijaš za Barcelono ali Real?

Ah, kaj pa vem, saj nisem Španec. Sinu gre Barcelona na živce, ker "so res hudi", tako da če bi na primer gledal z njim, bi navijal za Real, da bi lahko skupaj navijala.

Katere tuje jezike govoriš?

Če to velja kot tuj jezik, potem srbohrvaščino oz. srbščino, ki je odvisna od tega, kje sem; včasih ekavsko, včasih ijekavsko, ampak to je tudi moj jezik, po mami slovenščina, po očetu pa srbščina, ta dva jezika govorim od malega. Zraven pa še pasivno angleško in zelo slabo nemško.

Kaj bi svetoval mlademu glasbeniku?

Če ga glasba res veseli, naj ne razmišlja, ali bo uspešen ali ne, naj ne posluša staršev, ki ga sprašujejo, ali ima to smisel. Največ šteje želja po glasbi in po ustvarjanju in z njo se ne smeš hecat. Če jo ubiješ, ti še vedno ostane v malih možganih in ti j*** mater.

Kaj bi svetoval svojemu otroku?

Naj pazi, kam stopi, naj kadi svoje čike, pije svoje pivo in gre svojo pot.

Kaj bi svetoval sebi v mladosti?

Prej bi se lahko odločil za glasbo.