V Mediosu ste na neki način vzpostavili osnovni red na področju mediacije. Kako vam je to uspelo, glede na to, da ste interesno združenje?
Na nekem seminarju smo mediatorji sami začutili potrebo, da poenotimo vsaj osnovne standarde. Tako smo dosegli minimalni prag, ki ga posamezne organizacije lahko nadgrajujejo. Zdaj nam organizacije, ki izobražujejo mediatorje, prostovoljno pokažejo program izobraževanja, kdo bo predaval, koliko ur bo to usposabljanje trajalo... Medios pa skupaj z njimi po končanem usposabljanju udeležencem podeli naziv mediator. Mediacija je zaupen postopek, zato dela mediatorjev ne moremo nadzorovati. V Mediosu smo ustanovili etično komisijo. To je pritožbeni organ za mediante, torej tiste, ki so bili v postopku mediacije pri kateri od naših organizacij, pa z njim niso bili zadovoljni. Toda takšne pritožbe zaenkrat nismo prejeli.
Del srečanja na 4. dnevih mediacije konec minulega tedna v Bohinjski Bistrici je bil namenjen tudi izobraževanju zelenih mediatorjev. Kako pomembno je, da je mediator specializiran za določeno področje?
Če govorimo o osnovah, kaj mediacija je, o procesu, temeljnih tehnikah, lahko rečem, da gre pri vseh vrstah mediacij za podobne stvari. Razlike se pokažejo pri nekaterih specializiranih tehnikah, ki se uporabljajo na posameznih področjih. Zelo kompleksne so družinske mediacije, kjer ne moremo mimo delitve premoženja, določanja stikov z otroki, višine preživnine... Zato je prav, da mediator usvoji nekatera specifična orodja, preden se loti družinske mediacije. Pri okoljski mediaciji je skoraj po pravilu veliko akterjev, mnogo institucij, civilnih pobud... Mediator mora znati voditi predmediacijski postopek z več predstavniki in vedeti, kako poenotiti mediacijo, kadar je v postopku 15 in več udeležencev. To je namreč zelo drugače od tistega, kar se naučimo na osnovnem usposabljanju, kjer sta v postopku mediacije dve stranki. Določene specifike obstajajo, zato podpiram težnje, da mediatorji usvojijo dodatno znanje, ki je specifično in jim pri določenih področjih pride prav.
V zadnjem času se tudi pri nas veliko govori o mobingu na delovnem mestu. Je to področje, ki je bolj primerno za mediacijo ali sodišče?
Vsak spor lahko rešujemo z mediacijo, niso pa vsi ljudje pripravljeni sporov reševati po tej poti. O mobingu se več govori zato, ker se ljudje vedno bolj zavedajo, da jim ni treba trpeti vsakršnih pritiskov, in vedo, da se pred nekaterimi lahko zaščitijo. Mediacija je v teh primerih idealna, saj se bo verjetno odnos med zaposlenima nadaljeval. Pogosto ljudje v takih primerih ne zamenjajo delovnega mesta, zato je smiselno urediti odnos, pri tožbi pa gre bolj za finančno zadoščenje. Pričakujemo lahko, da bo tožba, kakor koli se bo končala, odnos med zaposlenima le poslabšala.
