Participacija zmanjšuje interes za mediacijo

Metka Penko Natlačen iz Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da se interes za mediacijo zmanjšuje, če ni brezplačna. Tako se je volja za alternativno reševanje sporov, odkar morajo plačati takse, zmanjšala celo pri gospodarskih družbah, in to kljub temu da z mediacijo v gospodarskih sporih uspešno rešijo polovico primerov. Po podatkih za leto 2008 so bile manj uspešne mediacije na pravdnem področju (rešile so tretjino sporov), v večini primerov (70 odstotkov) pa so se poravnali pri družinskih zadevah.

"Mediacija kot način reševanja spora ni manjšega pomena kot sodni postopek, je samo bolj zaupen, hitrejši in cenejši od rednih sodnih postopkov," poudarja Aleš Zalar, poslovodeči minister za pravosodje, ki je zadovoljen, ker se alternativno reševanje sporov izvaja na vseh slovenskih sodiščih in postaja tudi vse bolj priljubljen način reševanja konfliktov. Sodni spori so dolgi, za kar pa sodnica in mediatorka Valerija Polanec iz nepravdnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča krivi predvsem zakonodajo, ki dopušča toliko pritožb. Polančeva, tudi kadar je oblečena v sodniško togo, naredi vse, da bi se ljudje med seboj poravnali: "V nepravdnih postopkih, kjer je zakon bolj ohlapen, je za medsebojno dogovarjanje več prostora. Poravnave lahko sklenemo pri mejnih sporih, odškodninah... Če sodnik v takih primerih uporablja mediacijske veščine, je lahko zelo uspešen. Jaz dosežem ogromno poravnav. Z mediacijo pa lahko rešimo pet sodnih sporov hkrati, saj v poravnavi zaobsežeš vse probleme, ki jih imata sprti stani."

Dober primer spodbujanja alternativnega reševanja sporov je mestna občina Kranj. Prve izkušnje z mediacijo so imeli pri reševanju spora zaradi deponije v Tenetišah. Ker so spoznali koristnost takšnega reševanja sporov, so ustanovili mediacijsko središče, kjer občani dobijo pomoč pri alternativnem reševanju sporov vseh vrst, občina pa za njegovo delovanje nameni okoli sedem tisoč evrov na leto. "Poleg tega," nam je povedal mag. Bojan Homan iz Mediacijskega središča Kranj, "smo tečaj usposabljanja za mediatorje na občini opravili štirje. To nam je pomagalo, da smo sklenili sporazume z vsemi ljudmi, ki so vpleteni pri gradnji 50 kilometrskega kanalizacijskega omrežja."

Pritožb v zdravstvu vedno več

Zunajsodna mediacija je koristna tudi pri okoljskih sporih, konfliktih v šolstvu, športu... in posebej v zdravstvu, kjer tako zakon o pacientovih pravicah kot pravilnik o mediaciji v zdravstvu omogočata reševanje sporov med bolnikom in izvajalcem zdravstvene storitve. "Lansko leto so zastopniki bolnikovih pravic pomagali 5000 bolnikom, kar je še enkrat več kot leto prej. Na ministrstvu smo pripravili novelo zakona o pacientovih pravicah, ki predvideva nove obveznosti pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravnave, ob tem pa z različnimi modeli alternativnega reševanja spodbuja k mirnem reševanju sporov," je povedala mag. Mateja Radej Bizjak iz ministrstva za zdravje, ki upa, da bo popravek zakona kljub politični situaciji čim prej zaključen. Pomembnosti mediacije v zdravstvu se zelo zavedajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer kot je povedala Maja Zdolšek, "prvi sistematično razvijajo mediacijo na tem področju". Osnovno usposabljanje za mediatorja je opravil tudi Igor Velušček iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki verjame, da bi morali osnovni tečaj mediacije opraviti vsi vodilni delavci v zdravstvu.