Dolga leta je svojo vizijo uresničevala kot kuharica v vrtcu, nato pa se je odločila, da skrb za zdravo hrano postane njen življenjski projekt. Leta 2001 je izdala kuharsko knjigo Za otroke kuhajmo zdravo, ki je takoj doživela velik uspeh. Po izboru Gourmand World Cookbook Awards je bila uvrščena med osemnajst najboljših kuharskih knjig v dveh kategorijah (Otroci in družina – 11. mesto ter Zdrava prehrana – 13. mesto), skupaj s svojo avtorico pa se je priljubila slovenskim družinam. Pravkar so jo prevedli tudi v angleščino.
Emilija pa je kmalu zatem spet zavihala rokave in opasala predpasnik. Konec lanskega leta je postregla že z drugo knjigo, da je prav tako dobra, če ne še boljša kot prva, pa že priča novo mednarodno priznanje. Mamica, nauči me kuhati si je na že omenjenem sejmu letos pridobila naziv najboljša na svetu v kategoriji kuharskih knjig za otroke.
Podobno kot v svoji prvi knjigi Emilija tudi v tej zapoveduje zdravo pripravo zdrave hrane, hkrati pa poudarja, kako pomembno je v kuhanje vključiti tudi otroke. Čeprav so v knjigi številni preprosti recepti in predlogi za okusne in zdrave jedi, pa je veliko receptov tudi zahtevnejših, za katere se bodo morali potruditi tudi starejši otroci. Ta knjiga ni samo za otroke, pravi Emilija in dodaja, da je lahko mama stara tudi 70 ali 80 let, pa ji otroci lahko še vedno rečejo 'mamica, nauči me, če me še nisi'.
Kliknite na spodnje sličice in preberite recepte!
Vseeno pa med več kot 400 recepti skorajda ni takšnega, ki se ga otroci ne bi mogli lotiti z našo pomočjo. Sodelovanje pri kuhanju je po Emilijinem mnenju pomembna izkušnja za otroke, saj jim prinese delovne navade in odnos do hrane. "Otroke naučimo zamesiti in speči kruh, da ga bodo znali ceniti," poudarja v svoji knjigi.
"Navadili smo se ameriškega načina kuhanja zamrznjene hrane"
Emilija pravi, da imamo Slovenci veliko slabih kuharskih in prehranjevalnih navad. Zelo zagovarja načelo "manj mesa, več stročnic", opozarja pa tudi, da ni vsak način priprave hrane pravi."Za peko svežih živil ne smemo nikoli segrevati olja!," je ena glavnih Emilijinih zapovedi. Tudi ko pečemo jajca ali cvremo kalamare, jih damo na hladno olje in skupaj segrejemo. "To je ameriški način kuhanja zamrznjene hrane, ljudje pa so ga prevzeli tudi za svežo hrano. Tak način priprave je škodljiv, pa tudi bolj nevaren," pravi Emilija. Enako velja za peko hrane v pečici: pekač vedno postavimo v hladno pečico in jo šele nato prižgemo, poudarja.
Še ena velika napaka slovenskih kuharic je po Emilijinih izkušnjah priprava zamrznjene hrane. "Sama je ne jem že več kot deset let. Obstajajo drugi načini podaljševanja življenjske dobe živil. Stročnice moramo posušiti na soncu. Sadje pasteriziramo in naredimo marmelade. Zelenjavo lahko posušimo, pasteriziramo ali nasolimo. Zamrzovanje namreč ni enako kot konzerviranje, takšna hrana je dobra največ en mesec, ljudje pa jo pogosto pustijo v skrinji dlje, tako da na koncu jedo pokvarjeno hrano," opozarja in dodaja, da "če ne uporabljamo skrinje, konec koncev privarčujemo tudi pri elektriki".
Vsem, ki še ne znajo kuhati, pa se bojijo začeti, Emilija polaga na srce: "Če bo pregosto, boste jedli z vilico, če bo preredko, pa z žlico. Nekje je treba začeti! Če sem lahko jaz osvojila računalnik, lahko vsakdo osvoji tudi kuhanje."
Vse fotografije in recepti v članku so iz knjige Mamica, nauči me kuhati.
