Medtem ko zahteve po plačilu škode temeljijo na zelo realističnih dejstvih, pa bi lahko vendarle trdili, da je bilo poplačilo v roku 60 letih po mednarodni zakonodaji že poravnano.

Nizek standard in posojilo Hitlerju

O čem sploh govorimo? Tretji rajh je 6. aprila 1941 napdale tako Grčijo kot Jugoslavijo, nemški vojaki pa so v njiju nemudoma vzpostavili brutalen okupacijski režim,. In kot je bilo takrat v navadi, so za vse to plačale države, ki so jih Nemci okupirali, kar pomeni, da so Grčijo popolnoma izropali. To je prebivalce države privedlo do izjemno nizkega življenjskega standarda, poleg tega pa je Tretji rajh Grško nacionalno banko prisilil, da je Hitlerju in Nemčiji posodila 476 milijonov rajhmark in to brez obresti.

Po kapitulaciji Nemčije so zavezniške sile organizirale Pariško konferenco, na kateri so jeseni leta 1945 razpravljali o povračilih narejene škode. Grčija je takrat vložila zahtevo za plačilo 7,5 milijarde evrov, kasneje je država prejela večinoma materialne dobrine kot so naprave, narejene v Zahodni Nemčiji v višini okoli 20 milijonov evrov, kar bi danes pomenilo nekje okoli dve milijardi evrov.

Odškodnine potomcem žrtev nacizma

ZDA pa so nasprotovale visokim povojnim gospodarskim kaznim, zlasti zaradi dogodkov po prvi svetovni vojni, ko so povračila Nemčije močno oslabila njihovo gospodarstvo. Leta 1953 so se zaradi tega v Londonu odločili, da bodo vsa povračila morala počakati do podpisa mirovne pogodbe. To se je končno zgodilo leta 1990, Nemčiji pa takrat niso naložili poplačila preostalega dolga do držav kot je Grčija. Ta je dogovor sicer sprejela, a niti ni imela kaj veliko izbire, so pa politiki v zadnjih letih večkrat naslovili to temo, večinoma, da bi si priborili nekaj dodatnih točk v domači politiki.

Od leta 1949 naj bi Nemčija Grčiji vendarle plačala več milijard evrov, leta 1960 naj bi Nemčija grškim žrtvam nacizma plačala skupno 115 milijonov nemških mark odškodnine, dogovor pa je temeljil na predpostavki, da od takrat nihče več ne bo vložil posamezne tožbe za odškodnino, poroča Time.

So dolžni še 70 milijard evrov?

Vendarle pa so potomci grških žrtev kasneje še vlagali odškodninske zahtevke. Najbolj znan primer je tisti od otrok prebivalcev vasi Distomo, ki so jih pobili 11. junija 1944, Nemci pa so napad poimenovali "maščevalni pohod“. Leta 1997 so dobili sodbo, po kateri naj bi bili upravičeni do 37,5 milijona evrov od Nemčije. Primer trenutno čaka na obravnavo na Mednarodnem sodišču v Haagu.

Brez obresti bi Nemčija danes Grčiji morala plačati nekaj več kot 10 milijard evrov, s 3-odstotnimi obrestmi v roku 66 let pa bi ta vsota nanesla najmanj 70 milijard evrov, poroča Time. Težava pa je takšna: celo najmanjše delno priznanje takšnega dolga bi predstavljalo precedenčni primer, ki bi za seboj potegnil nepredstavljive rezultate.