Moody's je prav tako sporočil, da se lahko ocena zniža še bolj. Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem ter poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast. Med drugim zaradi zmanjšanja dostopnosti do posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, kot posledice upočasnitve svetovne gospodarske rasti.

Kot razlog za znižanje ocene pa Moody's navaja tudi naraščajočo politično negotovost in tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji.

Prihodnja ocena bo odvisna od sposobnosti vlade, da doseže ambiciozne cilje fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Analizirana bo tudi sedanja politična nezanesljivost ter njen morebitni vpliv na izvajanje ukrepov za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, kakor tudi splošni položaj v območju evra.

Moody's je oceno Sloveniji povišal z Aa3 na Aa2 julija 2006. Marca 2009 pa je oceno Aa2 malce popravil navzgor iz "stabilne" v "pozitivno".

Finančno ministrstvo meni, da je Moody's ''preveč previden''

Ministrstvo za finance je v svoji izjavi zapisalo, da ''vlade današnje znižanje bonitetne ocene ni presenetilo, saj je v preteklih mesecih in tednih sama opozarjala na posledice nesprejetja nujno potrebnih strukturnih reform.'' Obžalujejo, da se reforme, zlasti pokojninska, niso uspešno izpeljale ter da je ''DZ z izrečeno nezaupnico vladi poglobila politično negotovost, na katero je že pred glasovanjem opozoril predsednik vlade. ''

Prihodnji torek bo Pahor s poslankami in poslanci govoril tudi o možnih kratkoročnih ukrepih, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno.

Ministrstvo za finance obenem meni, da je agencija Moody's pri svoji oceni ''preveč previdna in ne upošteva vseh doslej izvedenih ukrepov Vlade RS.'' Kot slednje navaja konsolidacijo javnih financ, ki v Sloveniji poteka skladno z načrti v Programu stabilnosti. Sprejet je bil rebalans proračuna za leto 2011 in s tem znatno znižane pravice porabe. Ministrstvo za finance obenem pričakuje, ''da bo tudi nova vlada nadaljevala ali celo okrepila javnofinančno konsolidacijo v letih 2012 in 2013, ko naj bi Slovenija skladno s Programom stabilnosti znižala primanjkljaj pod 3 odstotke.''

Nadalje MF v svoji izjavi navaja dosežene znatne učinke v smeri javnofinančne konsolidacije na področju plač v javnem sektorju, transferov ter pokojnin. ''Plačna politika je še naprej restriktivna, po tem, ko je bila realna rast povprečne plače v javnem sektorju negativna od sredine 2010 dalje. V letu 2011 se že drugo leto nadaljuje skoraj popolna zamrznitev socialnih transferov posameznikov.''

Ministrstvo se v nestrinjanju z znižanjem bonitetne ocene Moody'sa obrne tudi na bančni sektor, ki je, kot povedo ''v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izkazal dobiček v višini 47,9 milijona pred obdavčitvijo. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvi polovici leta povečala za 0,7 odstotnih točk na 12 odstotkov in kapitalsko ustreznost prvega reda za 0,9 odstotka na 9,9 odstotkov. To omogoča bankam zagotavljanje ustrezne kreditne podpore gospodarstvu.''

Politična nestabilnost je po mnenju ekonomistov le povod za znižanje ocene

Znižanje bonitetne ocene Slovenije je bilo pričakovano. Vzroki so prisotni že dalj časa, trenutna politična nestabilnost pa je ustrezen povod za takšno potezo, je za STA ocenil dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor. Da je politična nestabilnost le eden od vzrokov, je opozoril tudi Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment.

Vzroki za znižanje bonitetne ocene Slovenije so bili prisotni že mnogo pred neizglasovanjem zaupnice vladi in to znižanje ocene so ekonomisti napovedovali kar po vrsti, je spomnil Mramor. Osnovni vzroki so po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade ter povečanje zadolženosti države v času vlade Boruta Pahorja.

"Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva," je pojasnil Mramor. Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. "Lahko pričakujemo, da bodo enako reagirale tudi druge agencije, Standard & Poor's in Fitch," še meni Mramor.

Agencija Moody's je s svojo odločitvijo poslala signal finančnemu trgu, opozorila je tudi pred morebitnim ponovnim znižanjem bonitetne ocene države. Slovenija lahko tako sedaj po Mramorjevih besedah pričakuje povišanje stroškov zadolževanja v tujini, manjši dostop do finančnih virov ter težje in dražje pogoje poslovanja podjetij s tujino.

Šušteršič se z oceno agencije glede političnega stanja v državi ne strinja preveč. Pri politični nestabilnosti je agencija po njegovem mnenju verjetno sledila logiki, da lahko odsotnost operativne vlade, ki lahko hitro sprejema ukrepe, poveča tveganje, da ne bodo sprejeti potrebni ukrepi. "Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve," je spomnil ter dodal, da se mu osebno zdi pomembneje, kaj se bo na političnem področju dogajalo v naslednjih mesecih.

Je pa izpostavil, da je Moody's med razlogi izpostavil tudi dva povsem ekonomska; torej slabo stanje bančnega sektorja ter slabše obete za gospodarsko rast. "Politična nestabilnost je samo eden od dejavnikov." Moody's je po njegovih besedah opozoril tudi, da "tudi tisto, kar se dela, ne gre v pravo smer," zaključuje Šušteršič.