Pri tem je naše več tednov trajajoče preverjanje pokazalo, da so nekateri od njih lastniki zemljišč na tako imenovani tretji razvojni osi postali prav v obdobju, ko je ministrstvo za okolje in prostor že začelo postopke za njeno umestitev v prostor. Eden od njih je Tomaž Ročnik, ki ga je revija Manager lani uvrstila med petnajst najbogatejših Slovencev. Ročnik ima v lasti več nepremičninskih, gradbenih in drugih podjetij (Kograd Igem, PUP itd.), poleg tega, da obvladuje pomembni delež v Termah Topolšica, pa ga je mogoče najti tudi med lastniki podjetja Hat, lastnika Avtotehne.

Ročnik kupoval zemljišča že po izbiri trase

Ročnik, ki za pojasnila po elektronski pošti ni bil dosegljiv, je tako po naših podatkih prek podjetja Pilon Ing po neznani ceni septembra 2008 kupil skoraj 10.000 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na območju ob Koroški cesti v Velenju. Zakaj se je Ročnik odločil kupiti omenjena zemljišča, ali je morebiti na njih nameraval zgraditi stanovanjski kompleks, garažne hiše ali nakupovalno središče za katerega od velikih trgovcev, ni znano, a je opaziti, da njegov nakup časovno sovpada z dokončno določitvijo trase ceste. Le leto dni prej, septembra 2007, je namreč podjetje Urbis za ministrstvo za okolje izdelalo študijo variant, v kateri je kot najustreznejšo za hitro cesto do Slovenj Gradca predlagalo prav traso, ki bi potekala čez del Ročnikovih zemljišč. Potem ko je ministrstvo s študijo seznanilo občine, tudi velenjsko, ki ji je takrat županoval Srečko Meh, se je vlada Janeza Janše septembra 2008 dokončno odločila za omenjeno traso pripraviti državni prostorski načrt.

Infografiko povečajte s klikom na sliko!


Konec leta 2008 je Tomaž Ročnik na predvideni trasi odseka hitre ceste do Koroške skozi Velenje kupil več kmetijskih zemljišč (na zemljevidu označena s št. 1), ki jih je kmalu zatem prodal Probanki Nepremičnine. To je storil leto dni po tem, ko je bila končana študija variant za najugodnejšo traso (označena z rdečo barvo, s prekinjeno črto sta vrisani smeri nadaljevanja trase proti Slovenj Gradcu oziroma Šentrupertu). Med lastniki zemljišč na trasi (št. 2) je od leta 2007 tudi podjetje DBSS, eden največjih podizvajalcev TEŠ, ki je v lasti Stanislava Soviča.

Da se lastniku teh zemljišč obeta dober zaslužek, je dokončno postalo jasno lani oktobra, ko je okoljsko ministrstvo s posebno uredbo pred posegi v prostor zavarovalo zemljišča na trasi hitre ceste. Na seznamu zemljišč, za katera velja uredba, sta tudi dve, ki ju je septembra 2008 kupil Ročnik, v skupni izmeri 7300 kvadratnih metrov. Tako je postalo dokončno jasno, da bo pomemben del zemljišč ob Koroški cesti, če bi prišlo do gradnje 562 milijonov evrov vrednega odseka, prej ali slej odkupila država.

"Dvornega" partnerja TEŠ čaka državna odškodnina

Ker gre za stavbna zemljišča, nakup zagotovo ne bo poceni, še posebej, če bo Ročniku uspelo dokazati, da je imel z njimi velike načrte. Za primerjavo: izhodiščna cena za nekoliko večje zemljišče na primerljivi lokaciji v bližini velenjske trgovsko-obrtne cone, ki ga prodaja Gorenje, je 600.000 evrov. Država je sicer za vse odkupe in odškodnine na 17 kilometrov dolgi trasi rezervirala manj kot 16 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da je Ročnik zemljišča le nekaj mesecev po nakupu uradno že preprodal družbi Probanka Nepremičnine. Ta je v lasti Probanke, ki jo vodi Ročnikova sestra Romana Pajenk.

Še veliko več bo od države iztržilo velenjsko podjetje DBSS, ki je v lasti Stanislava Soviča. To se ukvarja s strojegradnjo, inženiringom in gradbenimi deli, daleč največji del prihodkov pa ustvari po pogodbah, ki jih ima s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), na kar so opozorili tudi revizorji iz hiše PriceWaterhouse Coppers (PWC), ki so pred časom pregledali poslovanje TEŠ. Sovič je sicer tretjinski lastnik podjetja Vas, ki za TEŠ opravlja dela na deponiji premoga.

Sovičev DBSS na veliko poslovno sodeluje tudi s Premogovnikom Velenje, od katerega je poleg najmanj dveh hčerinskih podjetij odkupil še skoraj 5000 kvadratnih metrov zemljišč ob Koroški cesti skupaj s stavbo, v kateri je danes sedež podjetja. Pogodbo s premogovnikom je DBSS sklenil aprila 2007, torej že po tem, ko je bil v uradnem listu objavljen program priprave lokacijskega načrta za hitro cesto.

Med večjimi lastniki tudi Premogovnik Velenje

Ta bo, kot je razbrati iz uredbe ministrstva, "pojedla" vsa zemljišča in tudi stavbo, kar bo Soviču in podjetju DBSS, ki je lani ustvarilo 2,5 milijona evrov prihodkov, prineslo lepo odškodnino, ki bi se lahko približala polovici letnih prihodkov podjetja. Samo vrednost maksimalne hipoteke, ki jo je DBSS februarja 2008 vknjižil na zemljišču in stavbi, namreč znaša 1,3 milijona evrov, Sovič pa bo državi zelo verjetno zaračunal še stroške, povezane s selitvijo na novo lokacijo in poslovno škodo zaradi izpada proizvodnje. V DBSS na naša vprašanja glede nakupa zemljišč in selitve zaradi gradnje ceste niso odgovorili.

Med večjimi lastniki zemljišč na trasi prihodnje ceste, ki so razkriti v zemljiški knjigi, velja izpostaviti še Premogovnik Velenje, ki ga vodi Milan Medved, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Darsa, ki vodi postopke za umeščanje tako imenovane tretje razvojne osi v prostor. Uredba namreč zajema okrog dvajset parcel v njegovi lasti, ki jih bo morala država pred gradnjo ceste odkupiti deloma ali v celoti, njihova skupna površina pa po dostopnih podatkih znaša skoraj 40.000 kvadratnih metrov. Ta številka bo morda še višja, če bo država traso do Slovenj Gradca raje speljala med obema velenjskima jezeroma in ne vzhodno od njih, kot predvideva uredba.

Podatek o lastništvu zemljišč na trasi koroškega dela tretje razvojne osi je pomemben tudi, ker bo prav trasa odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem posredno vplivala tudi na pot trase južno od Velenja. Zemljišča v lasti Ročnika oziroma Probanke, DBSS in premogovnika namreč ležijo na delu prihodnje ceste, ki se po načrtu ministrstva za okolje ne bo priključil obstoječi cesti do Arje vasi, ampak sporni trasi do Šentruperta, ki ji nasprotujeta tako ministrstvo za kmetijstvo kot vladna medresorska skupina. Iz tega gre torej sklepati, da bi, če bi zagovornikom gradnje hitre ceste do Velenja uspelo v prostorske akte čim prej spraviti traso do Šentruperta, to dokončno "zabetoniralo" tudi nadaljevanje trase do Slovenj Gradca. Ta pa bo prečkala tudi zemljišča v lasti Ročnika oziroma Probanke, Soviča in drugih lastnikov, ki so jih kupovali v zadnjih letih.

primoz.cirman@dnevnik.si