Obama je pri tem še bolj velikopotezen, saj njegov načrt predvideva proračunske prihranke v višini okoli 3000 milijard dolarjev. K temu naj bi prispevalo znižanje proračuna za zdravstveno zavarovanje Medicare in Medicaid v višini 248 oziroma 72 milijard dolarjev, znižanje drugih socialnih izdatkov v višini 260 milijard dolarjev ter prihranki v višini 1100 milijard zaradi umika vojaških sil iz Iraka in Afganistana. A po pričakovanju je največ pozornosti zbudil predlog, ki predvideva dodatnih 1500 milijard dolarjev davčnih prihodkov, zlasti iz naslova obdavčitve bogatašev.
"Buffettovo pravilo"
O morebitnem dvigu davčnih stopenj za osebe, ki prejemajo letne prihodke nad določeno ravnjo, se v zadnjem času veliko govori na obeh straneh Atlantika, eden najopaznejših zagovornikov takšnega ukrepa pa je ameriški milijarder in vlagateljski guru Warren Buffett, po katerem so v Beli hiši načrt tudi poimenovali. Buffett je namreč opozoril na luknjo v sistemu, zaradi katere najbogatejši Američani plačajo relativno nizke davke, saj je dobiček iz naslova investicij zelo nizko obdavčen. Novi davek naj bi tako veljal za Američane, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev, po ocenah New York Timesa pa naj bi to pomenilo le 0,3 odstotka davkoplačevalcev.
A pri tem bo neizogibno prišlo do velikih političnih razprtij, saj predsednikovemu predlogu odkrito nasprotujejo najvidnejši predstavniki republikanske stranke v kongresu. Med njimi je tudi član predstavniškega doma John Boehner, ki je minuli teden izjavil, da stranka nikakor ne bo sprejela dviga davkov, in je namesto tega komite pozval h krčenju Medicara in drugih socialnih programov. Seveda pa bo takšna stališča v vse težji gospodarski situaciji, v kateri so ZDA, vse težje zagovarjati. Na drugi strani pa je Obama že zagrozil z vetom na vsakršen predlog, ki predvideva krčenje socialnih izdatkov in obenem ne vključuje dodatne obdavčitve bogatih in korporacij. A po mnenju številnih strokovnjakov gre pri predlogu bolj za politično retoriko, saj je možnost za dejansko izglasovanje takšnega zakona praktično nična.
Predvolilni boj se že začenja
Spor med demokratsko administracijo in kongresnimi republikanci sega tudi na področje spodbujanja gospodarstva, saj Obama svoj predlog predstavlja ravno v času, ko si prizadeva pridobiti podporo tudi za 447 milijard dolarjev vreden paket ukrepov za ustvarjanje delovnih mest. Z zakonom želi zmanjšati 9,1-odstotno stopnjo brezposelnosti in okrepiti zaupanje v gospodarsko politiko ZDA. Napoved rasti ameriškega gospodarstva je sicer pri skromnih 1,7 odstotka, slabi so tudi obeti glede zaposlovanja, letošnji proračunski primanjkljaj pa je ocenjen na okoli 1300 milijard dolarjev. Vse to pa bodo tudi vroče teme v letu 2012, ko bodo predsedniške volitve.
jernej.ogrin@guest.dnevnik.si
