Kot je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi poudaril pobudnik spomenice Boštjan Marko Turk, plinski terminal v Tržaškem zalivu pomeni nadaljnjo degradacijo zaliva, obenem pa je po njegovem mnenju samo vprašanje časa, kdaj bi po prvem terminalu zgradili tudi drugega.
"Poskušali bomo oživiti pobudo, da bi Slovenija postala pravni partner pri pritožbenih postopkih zoper terminal," je dejal in dodal, da s spomenico podpisniki začenjajo s trkanjem na vrata in na vest ter z iskanjem pravnih rešitev.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da je znanost pri vprašanju gradnje terminala v Tržaškem zalivu enotno proti in da je dokaj enoten pogled tudi v politični sferi. Ob tem je opozorila, da je zaliv že brez terminala pod velikimi okoljskimi obremenitvami, vnašati tako velik objekt, kot je terminal, v ekosistem, ki že tako ni več optimalen, pa bi bila po njenem mnenju kaplja čez rob.
Sprašuje se tudi, zakaj želi Italija ob tako dolgi obali, ki jo ima, graditi ravno v Tržaškem zalivu. Prepričana je, da bi lahko gradili na mestu, kjer bi bili pogoji za takšen objekt primernejši. Od objektov, ki so okoljsko sporni, ima po mnenju Kajfež Bogatajeve ravno ta terminal najbolj daljnosežne in katastrofalne posledice.
Podpisniki, med njimi sta tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj, rektor Univerze v Ljubljani Radovan Pejovnik ter številni drugi akademiki, bodo spomenico predali tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju ter evropskim institucijam.
