Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja in finančnega ministra Franca Križaniča daje Slovenija z rebalansom finančnim trgom sporočilo, da zna obvladovati svoje stroške. A nekateri opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali, da to sploh ni rebalans, temveč zgolj prerazporejanje porabe med posameznimi proračunskimi porabniki.

Proračunski odhodki bodo po novem znašali 9,65 milijarde evrov, medtem ko so prilivi ocenjeni v višini 7,96 milijarde evrov. S tem bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,69 milijarde evrov, kot je bilo predvideno že doslej.

To pomeni, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je ob začetku izredne seje povedal Križanič. Pahor pa je dodal, da si več kot petodstotnega primanjkljaja ne moremo privoščiti in zagotovil, da si bo vlada pri pripravi proračunov za prihodnja leta prizadevala za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Trenutno je finančni položaj še obvladljiv, se pa tako pri primanjkljaju kot širšem dolgu države gibljemo na zgornji meji, je dejal.

Glasovanje o rebalansu bo DZ opravil v petek, ko se bo izredna seja nadaljevala z obravnavo predloga novele zakona o interventnih ukrepih ter programa prodaje državnega finančnega premoženja. Da bodo glasovali proti, so napovedali v SLS in SNS, v DeSUS se še niso odločili, podporo pa so obljubili v Zaresu, SD, LDS in nepovezani.

Janez Janša o rebalansu proračuna: Sprejmite ga sami, če ga hočete

V poslanskih skupinah si niso enotni glede podpore rebalansu letošnjega državnega proračuna, s katerim namerava vlada ob pričakovanem izpadu prihodkov za 365 milijonov evrov za prav toliko oklestiti tudi porabo. V SLS in SNS bodo glasovali proti, v DeSUS se še niso odločili, podprli pa ga bodo v Zaresu, SD, LDS in nepovezani.

Poslanci SDS ne bodo glasovali niti za niti proti rebalansu. "Sprejmite ga sami, če ga hočete. Nobene bistvene razlike ne bo, nekatere stvari se bodo z njim še poslabšale," je dejal Janez Janša (SDS) in kot zavajanje zavrnil pojasnila vlade, da je vzrok zanj v zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu.

Janša je iz dokumenta razbral, da je vlada po treh letih zgrešene vladne politike prisiljena krčiti tako investicijska sredstva kot tudi sredstva za socialno povezanost. Tako kot obseg sredstev za investicije se namreč krčijo tudi sredstva za socialno varstvo: za varstvo družin in otrok in za oskrbo. "Ker nismo vlagali in ni zraslo, je danes očitno treba varčevati tudi pri semenu za prihodnost in pri hrani, ker so pač kašče prazne," je dejal.

Žerjav: Ljudem palico dati v roke

V poslanskih skupinah SLS in SNS rebalansu ostro nasprotujejo. Radovan Žerjav (SLS) je vladi očital popolnoma zgrešeno fiskalno politiko in dejal, da ima tudi socialna povezanost, ki jo izpostavlja predsednik vlade, svoje meje. "Dajanje denarja ljudem, da nič ne delajo, je napačno in pogubno. Palico jim moramo dati v roke, da bodo lovili ribe," je pozval.

Silven Majhenič (SNS) je nasprotovanje rebalansu pojasnil z besedami, da ničesar ne rešuje. Proračun bi morali razbremeniti z zmanjšanjem števila ministrstev ter racionalizacijo števila zaposlenih, je predlagal. Po drugi strani pa bi lahko proračunske prilive zagotovili s spodbujanjem razvoja gospodarstva in zaposlovanja za višjo dodano vrednost, o čemer pa je v rebalansu bolj malo govora.

Poslanci Zaresa bodo rebalans podprli s stisnjenimi zobmi. Druge alternative praktično ni, je menil Alojzij Potočnik (Zares). Finančno ministrstvo se namreč lahko v primeru njegove zavrnitve odloči, da proračun do konca leta z izjemo nujnih ne sprejema novih obveznosti. To pa bi bila po njegovem mnenju še slabša možnost.

Nepovezani vsak po svoji vesti

Tudi nepovezani poslanci ocenjujejo, da DZ nima druge prave in dobre alternative, kot pa da rebalans podpre. Kot je dejal Vili Rezman (nepovezani), nad njim niso navdušeni, glasovali bodo vsak po svoji vesti, a mu bodo večinsko zagotovili podporo. "Menimo, da je v velikem delu slab ter da nas vleče stran od razvoja in zgolj v smeri preživetja," je dejal.

Sprejem rebalansa je v tem trenutku edini ukrep, ki lahko na mednarodnih finančnih trgih ohrani zaupanje v ekonomsko politiko naše države, je podporo napovedal Dušan Kumer (SD). Ob tem se je strinjal, da so investicije in izdatki za blago in storitve skoraj edini segment, kjer je mogoče varčevati, če ne želimo dodatno posegati v zakonsko zagotovljene pravice, torej plače, pokojnine, transferje.

Tudi Borut Sajovic (LDS) je menil, da je podpora rebalansu nujna. Sam ga je pričakoval že nekaj časa, saj so proračunski prihodki zaradi nižje gospodarske rasti predvsem v drugi polovici leta močno upadli. Pohvalil je varčevanje, ki ga je razbrati iz dokumenta, pa čeprav se poleg materialnih stroškov znižujejo tudi investicije.

Zaradi vsaj delne vzdržnosti javnih financ bosta rebalans kljub nekaterim vsebinskim pomislekom in vprašljivim rešitvam podprla tudi poslanca narodnih skupnosti.

DeSUS v dvomih in skeptičen

Da bodo rebalans podprli tudi poslanci DeSUS, bo morala vlada na plan potegniti izjemno dobre argumente. Kot je dejal Anton Urh (DeSUS), so glede rebalansa v dvomih; čeprav se neposredno ne dotika pokojnin, pa se jih posredno: z omejevanjem investicij in odsotnostjo izboljšav na prihodkovnem področju. S tem otežuje odpiranje novih delovnih mest, kar posledično pomeni manj priliva v pokojninsko blagajno, je dejal Urh.