Kljub močnim medsebojnim vezem in dejstvu, da so srbski in slovenski reprezentanti soigralci v klubih ali pa bodo to v prihodnji sezoni, je Srbija potrdila, da je kot kolektiv boljša in predvsem zrelejša od Slovenije. "Dobro se poznamo. Bilo je težko, saj je bila naša medsebojna tekma nekaj več kot le odbojka," nam je povedal podajalec Vlado Petković, ki od omenjene štirice edini zapušča vrste slovenskih prvakov. Pri ACH je lansko poletje zamenjal svojega brata Veljka, a se v vlogi rezervista za Dejana Vinčića ni znašel. Za takšno vlogo je preprosto predober in premlad, zato si je hitro našel angažma v elitni italijanski ligi pri San Giustinu, kjer bo žoge podajal tudi slovenskemu kapetanu Tinetu Urnautu.

V času skupnega druženja med klubsko sezono so se spletla številna prijateljstva, toda z reprezentančnim grbom na prsih je bilo marsikaj potisnjeno ob stran. "Med sezono je bilo veliko šal in zbadanja, kdo bo zmagal na medsebojni tekmi na evropskem prvenstvu, a ko so se enkrat začele priprave, smo stvari vzeli povsem resno. Bilo bi pod vsako ravnjo, če bi zgubljali energijo s temi stvarmi," je povedal Vlado Petković. Podobno je pristavil Uroš Kovačević, a z eno izjemo: "S klubskimi soigralci čez poletje nisem bil v stikih. Edino z Vinčićem sem v navezi prek skypa."

Komaj 17-letni Kovačević ima za seboj zelo plodne mesece v letu 2011. S kadetsko srbsko reprezentanco je spomladi osvojil evropsko prvenstvo, pred dnevi še svetovno, na obeh tekmovanjih pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca (MVP). Kot smetana na torti je prišel vpoklic v člansko reprezentanco in debi na EP v absolutni kategoriji, ko je zaigral na tekmi proti Avstriji. "Velika odgovornost je, če igraš na evropskem prvenstvu med člani, in težko opišem ponos, da sem že zdaj na tej ravni. Upam, da sem v ponedeljek prepričal selektorja, da bom dobil priložnost tudi na drugih dvobojih," je povedal Kovačević, ki je podal pogled še na uspehe v mlajših kategorijah: "Dvakrat smo že bili svetovni prvaki, kar potrjuje naše dobro delo z mladimi talenti. Da sem bil izbran za najboljšega igralca, ni tako pomembno, saj je odbojka moštvena igra. Za najkoristnejšega igralca bi bil lahko izbran marsikdo drug v moji generaciji."

Če so do zdaj na dunajskih tleh največ pokazali ravno srbski odbojkarji, je treba izpostaviti tudi njihove navijače. Ravno srbski izseljenci v Avstriji so poskrbeli za pravo vzdušje, ki je lahko primerljivo z drugimi veliki športnimi dogodki. "Še sami smo bili presenečeni, koliko naših navijačev se je zbralo. Iz tekme v tekmo jih je bilo več," pravi Petković, ki je bil glavni mirovnik, ko je srbsko navijanje zaradi političnih vložkov tu in tam preraslo mejo dobrega okusa. Za dodaten dvig vzdušja na tribunah je poskrbela turbofolk pevka Dragana Mirković, ki je ambasadorka evropskega prvenstva. "Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj med pomembno tekmo le nekaj metrov stran spremljal nastop Dragane Mirković. Res gre za neverjeten občutek," se je za konec pošalil mladi Kovačević.