Hanžek je Robertsonu izrazil zaskrbljenost zaradi nekaterih stališč in javnih izjav, ki so jih po uspehu na volitvah oktobra 2004 podali člani desnih in desnosredinskih strank. Varuh je navedel tri po njegovem mnenju glavna vprašanja človekovih pravic, s katerimi se je spoprijemala Slovenija: dolgoletno vprašanje izbrisanih; sprevračanje dejstev glede posvojitev pri predlogu, ki bi urejal partnersko zvezo istospolno usmerjenih; družbeni in politični status slovenske romske skupnosti.
Hanžek je v pogovoru izpostavil, da je bil novoizvoljeni predsednik parlamenta France Cukjati na čelu referendumske gonje proti pravicam samskih žensk do umetne oploditve. S tem naj bi Cukjati prispeval h kršitvi človekovih pravic samskih žensk. Skrbele so ga tudi izjave podpredsednika parlamenta Saša Pečeta, ki je javno izjavil, da na kavo ne bi šel s homoseksualcem in temnopoltim.
Pri Janezu Janši pa je izpostavil, da je podprl referendum glede vprašanja izbrisanih, ki bi izpodbijal odločitev slovenskega ustavnega sodišča, s čimer je pokazal popolno pomanjkanje spoštovanja do zakonov, poroča MMC.
Robertson je Hanžka vprašal po nasilju v družini, sovražnem govoru (Hanžek je izpostavil izjavo Zmaga Jelinčiča, ki je dejal, da bi se morali Slovenci pred Romi varovati s pištolami) in sodnih zaostankih (Hanžek je izpostavil nesprejemljivo stanje zlasti na točki zlorab otrok in primerov skrbništva).
Po naštevanju težav pa naj bi Hanžek vseeno dejal, da se Slovenija v primerjavi z večino drugih držav po svetu še vedno odreže dobro in je optimističen glede prihodnosti. Robertson je depešo zaključil z ugotovitvijo, da Hanžek ni skrival svojega nezaupanja do novoizvoljene desne vlade. Kljub jasnim osebnim preferencam do levosredinskih strank, tako Robertson, pa so Hanžkovi pomisleki glede stališča nove vlade do človekovih pravic, upravičeni.
