Kot je povedal Boštjančič, so se banke upnice - Nova Ljubljanska banka (NLB), UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - glede višine konverzije terjatev usklajevale med seboj, NLB pa je na Adrio Airways poslala dopis, ki naj bi bil usklajen z vsemi bankami.

NLB naj bi po dostopnih informacijah STA vztrajala pri 25-odstotni konverziji terjatev, medtem ko si Adria Airways prizadeva za 50-odstotno konverzijo v višini 38,4 milijonov evrov. Ker vodstvo družbe sestanka z bankami o usklajenem predlogu še ni imelo, Boštjančič teh informacij ni želel komentirati.

Glavni izvršni direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki je 86-odstotna lastnica Adrie, Matej Golob Matzele je povedal, da pogovori z bankami še potekajo.

Od konverzije bančnih terjatev v lastniški kapital in 50-milijonske državne dokapitalizacije je odvisno nadaljnje poslovanje družbe. Boštjančič je ob tem sicer poudaril, da ni pomembna le višina konvertiranih terjatev. "Zelo pomembno je vprašanje ročnosti kreditov in moratorija na plačilo glavnice. To so stvari, ki jih z bankami še nismo dogovorili. Bistvena razlika je, ali vračilo poteka pet, deset, 15 ali 20 let," je povedal.

Banke so na sestankih z vodstvom Adrie Airways sicer postavile več novih pogojev, vodstvo letalskega prevoznika pa jih je pozvalo, naj se tudi pri tem uskladijo. Usklajenega predloga bank glede njihovih zahtev še ni, ga pa vodstvo Adrie Airways pričakuje v naslednjih dneh, je povedal Boštjančič.

Mediji so poročali, da naj bi bil pomemben pogoj bank sklenitev novih kolektivnih pogodb, s čimer bi znižali stroške dela. Banke naj bi zahtevale tudi predstavnika v upravnem odboru, glede podelitve razrešnice upravnemu odboru za lani pa naj bi se dogovorili, da se ta podeli, če revizija ne bo odkrila nepravilnosti pri delovanju upravnega odbora.

Zaenkrat kaže, da bo vodstvu družbe dogovor z bankami do skupščine uspelo sklenili, je povedal Boštjančič, a hkrati opozoril, da je pomembno tudi to, da se bodo sprejeti sklepi po skupščini izvedli v predvidenem roku.

Adria Airways je lani beležila 63,07 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je predlani ta znašala okoli 14 milijonov evrov. Ob neupoštevanju razvrednotenj letal bi čista izguba znašala 25 milijonov evrov. Družba je ustvarila 148,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje oz. 7,9 odstotka manj kot predlani, je razvidno iz v ponedeljek objavljenega letnega poročila.

Konec decembra so neto kratkoročne obveznosti znašale 45,4 milijona evrov. Družba v primeru dela dolgoročnih kreditov, ki so konec leta znašali 21,1 milijona evrov, ne izpolnjuje pogodbenih zavez, zaradi česar lahko banke, ki jih to zadeva, v skladu s kreditnimi pogodbami zahtevajo takojšnje odplačilo kreditov, sta v letnem poročilu za lani zapisala Boštjančič in izvršni direktor Robert Vuga, ki sta vodenje družbe sicer prevzela januarja letos.

Predvidena dokapitalizacija predstavlja bistven ukrep, da bi družba postala kapitalsko ustrezna in dolgoročno plačilno sposobna. Načrt prestrukturiranja poleg finančnega predvideva tudi poslovno prestrukturiranje z zmanjšanjem števila zaposlenih in obsega poslovanja.

"V kolikor plan prestrukturiranja ne bo izveden do oktobra 2011, bo družba ukrepala v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi in solventnosti in prisilnem prenehanju," piše v letnem poročilu.

Predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar je med drugim zapisal, da so se letos (za razliko od lani začrtane strategije za obdobje 2009-2014) odločili, da družba razvije strategijo konsolidacije in zmanjšanja obsega družbe, s čimer so se odločili tudi za nov poslovni model. Pretekla leta so namreč pokazala, da družba ob svojih sposobnostih in zmogljivostih ne more poslovati pozitivno, če še naprej vztraja pri poslovnem modelu mrežnega prevoznika s središčem na Aerodromu Ljubljana, polnilca linij drugih letalskih prevoznikov in čarterskega prevoznika.

"V družbi smo prepričani, da s tem dela družba velike koristi za prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije, kar so potrdile tudi tuje študije, a na žalost tega ni sposobna unovčiti v obliki svojega prihodka. Državno dokapitalizacijo zato razumemo kot nadomestitev nenadomeščenih koristi, ki jih daje Adria Airways slovenski družbi," je zapisal Tajnikar.

Potreba po dokapitalizaciji družbe s strani države skupaj s pretvorbo dela terjatev bank je po Tajnikarjevih besedah predvsem posledica nedoseganja načrtovane rasti družbe, izpada načrtovanih dokapitalizacij v preteklosti in zahteve po razvrednotenju letal.

Letno poročilo tudi razkriva, da je imel Tadej Tufek (ki je bil do 6. junija lani predsednik uprave, nato pa glavni izvršni direktor) 139.965 evrov fiksnih prejemkov, s povračili stroškov ter drugimi prejemki in bonitetami pa 149.833 evrov skupnih prejemkov. Marjan Ravnikar (do 6. junija podpredsednik uprave, nato pa izvršni direktor) je imel 138.219 evrov fiksnih prejemkov, s povračili stroškov ter drugimi prejemki in bonitetami pa je skupno prejel 149.839 evrov.

Tajnikar je lani prejel 15.072 evrov sejnin, član upravnega odbora Primož Klemen 10.769 evrov sejnin, pri čemer Tajnikar in Klemen drugih prejemkov nista imela. Je pa član upravnega odbora Urban Demšar, sicer predstavnik zaposlenih, kapitan, prejel 10.391 sejnin in 87.337 evrov drugih prejemkov (plača, povračila stroškov, bonitete).

Skupni znesek prejemkov, izplačanih lani po individualnih pogodbah, za katere se ne uporablja splošni del kolektivne pogodbe (brez članov poslovodstva), je znašal več kot 2,4 milijona evrov.