Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je prepričan da se število zaposlenih ne bo znižalo niti za enega človeka. "Zakon nima stika z realnostjo, obenem pa omogoča milijardo izjem. Postal bo gnojišče za pritiske na pristojne službe, ki bodo po domačijskih zvezah dajale soglasja za dodatne zaposlitve. S tem se bo le še povečala administracija," ocenjuje Štrukelj.

Dopolnjeni interventni zakon sicer prepoveduje zaposlovanje v javnem sektorju do konca leta 2012, pri čemer pa dopušča vrsto izjem. Zaposlovanje bo na podlagi soglasja pristojnega organa namreč možno v primeru, "če bo uporabnik proračuna razpolagal z zadostnim obsegom sredstev za plače in če bo izkazal zmanjševanje števila zaposlenih", prav tako pa zakon omogoča tudi zaposlitev pri projektu za določen čas, "če so za izvedbo projekta zagotovljena sredstva za plače". Za novo zaposlitev se ne šteje tudi "prevzem javnih uslužbencev, ki bi bil posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona ali reorganizacije". Da bi bila mera polna, pa nekaterim državnim organom in organom lokalnih skupnosti ter tudi Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor (ob upoštevanju prej navedenih pogojev) za nove zaposlitve tudi ne bo treba pridobiti soglasja pristojnega organa.

Vlada se bo namesto na zaposlenost osredotočila na plače

Generalna sekretarka Helena Kamnar pravi, da je vlada v dopolnitvah interventnega zakona zgolj določila mehanizme za realizacijo dogovora o enoodstotnem letnem znižanju števila zaposlenih. Takšne ukrepe bi, kot je dejala, moral že zdaj samostojno izvesti vsak resorni minister.

Sicer pa Kamnarjeva ugotavlja, da zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju ni uresničljiv cilj, s katerim bi lahko zmanjšali javne izdatke. "Zaradi staranja prebivalstva so vse večje potrebe po novih zaposlitvah v socialnem varstvu, prav tako zaposlovanja ne moremo zmanjšati v šolstvu, v zdravstvu pa je zaposlenih že zdaj premalo. Vlada se bo od načrtov za zmanjševanje števila zaposlenih morala posloviti in se bolj osredotočiti na denar oziroma plače," pravi Kamnarjeva.

V ta namen namerava vlada ob pripravi proračunov za prihodnji dve leti sprejeti nove ukrepe na področju politike plač. Nabor ukrepov, ki naj bi bili po besedah Kamnarjeve sprejeti v 14 dneh, še ni dorečen. "Možno je vse, od zamrznitve vseh prejemkov do ukinitve kakšne izmed pravic, tudi regresa," je povedala Kamnarjeva.

Na včerajšnjem pogovoru s sindikati naj bi državna sekretarka po Štrukljevih besedah poleg ukinitve regresa napovedala tudi zmanjšanje sredstev za dodaten obseg dela in celo linearno znižanje plač. "Kot je bilo razumeti, bi se to lahko zgodilo takoj potem, ko in če bi vlada dobila zaupnico," je dejal Štrukelj.

Javni uslužbenci privarčevali že 764 milijonov evrov

Sindikati so nad napovedanimi novimi varčevalnimi ukrepi ogorčeni. "S preložitvijo preostalih dveh četrtin za odpravo plačnih nesorazmerij in ostalimi varčevalnimi ukrepi na področju plač smo med mandatom sedanje vlade privarčevali že 764 milijonov evrov. Več kot smo, ne moremo storiti," pravi Štrukelj. Po njegovem mnenju mora vlada obdavčiti najbogatejše in kapital ter urediti javna naročanja.

Dušan Miščevič, vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja, opozarja, da so plače večine javnih uslužbencev že zdaj zelo nizke, z novimi varčevalnimi ukrepi pa bi po njegovi oceni veliko zaposlenih zaslužilo le še minimalno plačo. "Nemogoče je pričakovati, da bodo javni uslužbenci nosili breme javnih financ na svojih plečih," je dejal Miščevič.