Podobnikovi prevali

Ameriško veleposlaništvo je tako analiziralo znameniti incident na meji v Sečovljah, nedaleč od hiše Joška Jorasa, ko se je tedanji predsednik SLS Janez Podobnik zapletel v fizični spopad s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran. Dogodek so označili kot politično provokacijo, v kateri se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda na ta račun dobila nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah.

Tovrstni politični dogodki so seveda le del poročil in komentarjev, ki so jih v Washington pošiljali ameriški veleposlaniki oziroma odpravniki poslov. Precej obsežno so omenjena tudi srečanja s slovenskimi predsedniki države, vlade, zunanjimi ministri... ob priložnostnih kosilih. Ob tem so ameriški predstavniki opisovali tudi karakteristične lastnosti slovenskih voditeljev ter kaj so jim ob obedovanju pripovedovali. Tako je nekdanji premier Janez Janša na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med "elitami". Janša naj bi ob tem dejal, da je v Sloveniji prisotna resna korupcija, toda nobenemu tožilcu še ni uspelo, da bi kakšen korupcijski primer spravil pred sodnike. To naj bi se spremenilo z Barbaro Brezigar, ki je bil tedaj imenovana za generalno državno tožilko. Ob tem pa tudi ni skoparil s kritikami na račun tedanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, češ da ne mara pakta Nato in da kritizira ZDA.

Zanimanje za oklepnike

Diplomatski predstavniki ZDA so, kar zadeva korupcijo, budno spremljali tako dogajanje na političnem področju kot tudi dogajanje v ozadju afere Patria. Sistemska tehnika, ki je na razpisu MORS za oklepnike 8 x 8 izgubila s svojim Krpanom proti Patrii, je bila delno tudi v lasti Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeug, katerega lastnik je ameriški orožarski koncern General Dynamics.

Američanom je seveda precej tesno pri srcu, ko izgubijo proti evropski konkurenci, zato je bil Washington obveščen, ko se je v Sloveniji začelo zapletati glede izbora Patrie. Tako so že konec maja 2007 v tajni depeši med drugim navajali, da naj bi neki tajni vir z zvezami v Rotisu pojasnjeval, da naj bi SDS "pod mizo" prejela 2,8 milijona evrov kot del posla s Patrio. Ali pa da nekateri namigujejo, da je posel s Patrio med drugim namenjen za sredstva politične kampanje pred prvim večjim preizkusom tedanje vladne koalicije, volitvami 2008.

Pri vsem tem ne gre za to, da bi ZDA gojile kakšne antipatije do Janše ali SDS. V depeši po volitvah 2008 je ameriško veleposlaništvo zapisalo, da bo Janša kot vodja opozicije še naprej glavni igralec na slovenski politični sceni in bi bil lahko pomemben zaveznik, če bi prišlo do možnosti za kakšno večjo ameriško investicijo v Sloveniji. Prav tako naj bi bil zaveznik, če bi v Pahorjevi zunanji politiki prišlo do kakšnih sprememb. Vendar so ob tem poudarili, da je vseeno, kdo je na oblasti, Janša ali Pahor, takoj ko bo namreč padel prvi slovenski vojak v Afganistanu, bo težko prepričati Slovenijo, naj tam vztraja še naprej.

Prav slovensko sodelovanje v Afganistanu se zdi Američanom izjemno pomembna zadeva. Nekdanji ameriški zunanji ministrici, ki je vodila skupino za strateško prenovo Nata, Madeleine Albright so pred njenim obiskom seminarja v Sloveniji dali napotke, kot denimo, da mediji v Sloveniji še niso dojeli, da Slovenija ni več članica Neuvrščenih in da vladi ne uspeva podučiti ljudstva, kaj delajo slovenski mirovniki v Afganistanu. Zato naj bi se obrnila na predsednika republike Danila Türka, saj naj bi bila njegova podpora misiji ISAF ključnega pomena za vplivanje na slovensko javno mnenje. Albrightovo so tudi podučili, da ne sme kazati prevelikega navdušenja glede sprejetega arbitražnega sporazuma, saj bi lahko del javnosti to razumel kot znamenje, da za vsem skupaj stojijo ZDA.

"Türk bi vam lahko najbolje svetoval, kakšno sporočilo naj bi prišlo od vas, tako da bi bilo morda dobro, če bi se z njim ob kosilu o tem posvetovali, glede na to, da bi se o tem lahko pojavilo kako novinarsko vprašanje. Kar koli boste rekli, bodo pozorno poslušali na obeh straneh meje," so svetovali Albrightovi.

Uran čez Slovenijo v Rusijo

Največji problem arbitražnemu sporazumu naj bi sicer predstavljal opozicijski voditelj Janša. Zato naj bi Albrightova za pomoč poprosila predstavnike drugih konservativnih vlad, s katerimi ima Janša osebne stike, da malce pritisnejo nanj, naj sporazum podpre. Ameriški veleposlanik pa je na Janšo skušal vplivati prek nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki so mu razložili, da bodo ZDA zelo razočarane, če bo zaradi SDS propadel arbitražni sporazum. Podobnih opisov dogodkov na slovenski politični sceni je še precej, od propada slovenske obveščevalne službe Sova, kot nekoč elitne vzhodnoevropske obveščevalne službe, zaradi razkritij v javnosti pa do očitnega zavajanja slovenske javnosti pri prevozu radioaktivnih odpadkov iz Vinče pri Beogradu do Kopra, od koder so jih odpeljali v ruski Murmansk. Tja niso tovorili le dveh ton odpadnega jedrskega goriva, temveč tudi 8 kilogramov visoko obogatenega urana.