Po informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili v uredništvu Dnevnika, je namreč več lastnikov, ki so tako ali drugače povezani s Slovenijo, konec julija ostalo brez skupaj 29 odstotkov delnic Moldova Agroindbank z glasovalno pravico. Po naših podatkih gre za nizozemski Adriatic Fund BV, ki ga je ustanovila in do nedavnega stečaja upravljala Poteza Branka Drobnaka, Factor banko, ki je v 40-odstotni lasti ACH, družbo Druga Alenke Žnidaršič Kranjc, nizozemski Venture Holding, ki domuje na naslovu nekdanje Aktive Holdings (to je ustanovil Darko Horvat) in je eden večjih lastnikov Pokojninske družbe A; KIG, ki ga zastopata Marko Mohar in Vojko Kraševec, in poslovno svetovalko Mileno Logar. To se je zgodilo na podlagi odločitve sodišča v moldavskem mestu Causeni, ki je odredilo preknjižbo njihovih delnic na nove lastnike, pri čemer gre po naših podatkih za off-shore podjetja s Sejšelov in Belizeja.

Napad na delnice izpeljali prek Rusije in Sejšelov

Pri tem je ključen podatek, da sodišče o tem ni obvestilo zdaj že nekdanjih lastnikov delnic in da je to storilo na podlagi domnevne arbitraže v ruskem Sankt Peterburgu. Ta naj bi v fiktivnem sporu med starimi in novimi lastniki delnic odločila v prid slednjih, čeprav prvi o kakršnem koli sporu niso vedeli ničesar. Tudi zato je po naših informacijah najverjetnejša možnost, da so bili slovenski lastniki žrtve organizirane kriminalne združbe, katere lovke naj bi segale tudi v Rusijo in Ukrajino. Ta naj bi preknjižbo delnic, ki so jih slovenski lastniki začeli odkupovati leta 2006 (od Evropske banke za obnovo in razvoj), nato pa so jih do leta 2008 še dokupovali, izpeljala na podlagi lažnih listin, s katerimi je "podprla" inscenirano arbitražo, in s pomočjo povezav pri moldavskih oblasteh in institucijah.

Tovrstni "sovražni prevzem" delnic na moldavskem kapitalskem trgu, ki slovi za visoko tveganega, a temu primerno donosnega, sicer ni neobičajen. Moldavski mediji so tako že leta 2008 poročali, da je takrat na domala enak način (prav tako s "pomočjo" institucij v Rusiji) lastnika čez noč zamenjala manjša količina delnic iste banke.

Prirejena arbitraža, fiktivni posli, izgubljena pošta ...

Tudi v najnovejšem primeru naj bi šlo za dobro koordinirano akcijo. Od arbitraže v Sankt Peterburgu in preknjižbe, ki jo je po arbitraži odredilo moldavsko sodišče v mestu z manj kot 18.000 prebivalci (eno od off-shore podjetij naj bi imelo tam podružnico), sta namreč minila le dva meseca. Adriatic Fund BV in preostali lastniki, ki jim je sodišče (ne)naključno pošto pošiljalo na napačne naslove, so bili o preknjižbi uradno obveščeni šele po tem, ko so delnice že romale na račun off-shore podjetij s pomenljivimi imeni (Merchant Outpost Company, Boss Payment Limited in tako dalje). Ta so si delnice nato v "dobri veri" izmenjevala v okviru fiktivnih dokapitalizacij, kar je dodatno otežilo njihovo sledljivost.

Solastniki družbe Adriatic Fund tudi državne banke in podjetja

Po zadnjih podatkih iz moldavskih virov je tamkajšnje sodišče zavrnilo tudi zahtevek tožilstva za "zamrznitev" delnic, ki bi preprečilo nadaljnje trgovanje z njimi, in vrnitev njihovega lastništva v prvotno stanje. A zgodba, ki je razburila diplomatske kroge (o tem več v okvirju), ima še dodatne razsežnosti, saj razkriva visoko tvegano naložbeno politiko nekaterih slovenskih podjetij in bank na nekaterih "vzhajajočih" trgih s slabim pravnim varstvom. Čeprav je od napada na delnice minilo že več kot mesec dni, so te namreč po naših podatkih še vedno na računih novih lastnikov.

Poudariti velja, da so manjšinski solastniki Adriatic Fund BV, ki je imel zadnji dan lanskega leta v lasti 4,72 odstotka Moldova Agroindbank, tudi državna podjetja in banke: NLB, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav in tako dalje. Delež približno 65 milijonov evrov "težkega" sklada, ki ga od januarja namesto Poteze upravlja švicarska družba Alpha Associates, je po dostopnih podatkih knjigovodsko vreden okoli pet milijonov evrov, njegova trenutna tržna vrednost pa naj bi bila za dober milijon evrov manjša. Naj spomnimo, da so se državna podjetja za vlaganja v nekdanji Potezin nizozemski sklad pred petimi leti odločila zaradi razlogov, povezanih z "davčno in administrativno učinkovitostjo" naložb.

V Alpha Associates nam v zadnjih dneh ni uspelo dobiti pojasnil, včeraj pa so nam zagotovili, da jih bomo prejeli v naslednjem tednu. V banki Factor izjav ne dajejo. Branko Drobnak, sicer tudi nekdanji član nadzornega sveta Moldova Agroindbank, pa nam je pojasnil, da "z dogajanji v Moldaviji po stečaju Poteze ni seznanjen".

primoz.cirman@dnevnik.si