Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), večinskemu lastniku premogovnika, je namreč uspelo dodobra prevetriti statut družbe in s tem posledično razširiti njeno upravo in nadzorni svet. Vsaj do naslednje skupščine bo v njem sedel tudi generalni direktor HSE Matjaž Janežič. Kljub temu razplet spopada med holdingom in prvim možem premogovnika Milanom Medvedom, ki so ga pri nasprotovanju razširitvi uprave podprli v enem od sindikatov, svetu delavcev in Mestni občini Velenje, za zdaj še ni na obzorju. Po novi skupščini (sklicana naj bi bila v kratkem), na kateri bodo delničarji odločali o imenovanju štirih članov po novem šestčlanskega nadzornega sveta, bo holding v Medveda in njegove zaveznike iz Šaleške doline najbrž trčil tudi pri iskanju najmanj enega novega člana uprave (oziroma dveh, če bo svet delavcev zavrnil predlog za imenovanje delavskega direktorja). Ta pa bi lahko v skladu z včeraj sprejetimi spremembami statuta postal tudi njen predsednik.

Po dostopnih podatkih je sicer Skupina Premogovnik Velenje lani ustvarila 147,5 milijona evrov prihodkov, kar je poldrugi milijon evrov več kot leta 2009, a je njen čisti dobiček v tem obdobju padel s 3,3 milijona evrov na slabih 990.000 evrov. Razlog za to je v naraščajočih stroških blaga, materiala, energije, storitev in dela. Samo za plače je skupina lani porabila skoraj 62 milijonov evrov, kar je dobra dva milijona evrov več kot predlani.

V zadnjih dveh letih so krepko zrasli tudi prejemki direktorjev vseh premogovnikov družb - skupni znesek njihovih plač se je s približno 338.000 evrov v letu 2008 do lani povečal že na skoraj pol milijona evrov. Uprava premogovnika je sicer, kot je pojasnila, iz konsolidirane bilance izločila za dobrih 30 milijonov evrov stroškov storitev, kar je utemeljila kot "posledico intenzivnih poslovnih povezav znotraj skupine", torej nabave in prodaje materiala premogovnika za odvisna podjetja in izvajanje storitev vzdrževanja.

Že včeraj smo poročali, da je Skupina Premogovnik Velenje v zadnjih štirih letih za štirikrat povečala obveznosti do bank, ki so se na zadnji dan lanskega leta povzpele na več kot 56 milijonov evrov. Da pomemben del povečane zadolženosti izhaja tudi iz turističnih, nepremičninskih in drugih poslov skupine, dokazuje podatek, da ima ta že za skoraj 14 milijonov evrov hipotek na nepremičninah, ki niso na območju premogovnika, kar je - za primerjavo - enako skoraj polovici vsote (32,9 milijona evrov), ki jo je premogovnik rezerviral za zapiralna dela preostalega velenjskega odkopa. Med hipotekami je sicer najvišja skoraj pet milijonov na Centru starejših Zimzelen, s hipoteko v višini štiri milijone evrov pa je obremenjen Hotel Oleander v Strunjanu.

Poleg zanemarljive dobičkonosnosti odvisnih družb, ki so lani skupno pridelale okrog 40.000 evrov dobička, je vprašljiva tudi poslovna politika premogovnika do pridruženih družb, v katerih je lastniške deleže pred leti prodal poslovnim partnerjem (DBSS Stanislava Soviča, Mins No1), kasneje pa jih je financiral s posojili. V poročilu tako lahko preberemo, da je premogovnik lani slabil skoraj 225.000 evrov vredno posojilo družbi PLP Lesna Industrija, kar presega tretjino vsote vseh lani oblikovanih rezervacij za zapiralna dela (547.434 evrov).