Dejstvo je, da je umirjanje gospodarske rasti posledica padca investicijske porabe in zelo globokega upada dodane vrednosti v gradbeništvu, je zapisal Križanič. Kot je dodal, se ta panoga še vedno ni konsolidirala na način, da bi izvajala vse tiste dejavnosti, ki omogočajo normalno ustvarjanje dodane vrednosti.

Padec panoge gradbeništva za četrtino pod lansko vrednost se mu zdi precejšen upad, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je že v lanskem letu beležila padec. "Menim, da je to posledica neracionalne tekme v tej panogi z zniževanjem cen, ki jih sektor ne prinese," je zapisal minister.

Glede inflacije pa Križanič ugotavlja, da se je primerjalno gledano med lanskim in letošnjim avgustom znižala za 0,9 odstotka, kar po njegovih besedah pomeni, da imamo inflacijske tokove obvladane.

Gaspari ob podatkih o BDP opozarja na delovanje bank

Podatki o gospodarski rasti za drugo četrtletje po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija niso dobri, olajševalna okoliščina je, da se relativni zaostanek za območjem evra in EU ne povečuje bistveno. Gaspari je za STA pri tem opozoril predvsem na delovanje bank, ko gre za posojilno dejavnost in insolvenčne postopke.

Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek. Tako kot drugod v območju evra se je s tem tudi v Sloveniji dinamika rasti občutno upočasnila.

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,9-odstotna.

Podatki po Gasparijevih besedah zelo resno opozarjajo na to, da srednjeročno močnejše gospodarske rasti ne bo, če se ne bo nekaj zelo hitro na bolje spremenilo v slovenskem bančnem sistemu. Brez ustrezne posojilne podpore namreč ne more biti ustreznega financiranja podjetij, pravi.

Vlada bo morala potegniti nekaj potez

Vlada bo morala v kratkem na tem področju potegniti nekaj potez, morebiti tudi skupaj z Banko Slovenije, je dejal Gaspari, ki začasno opravlja tudi naloge ministra za gospodarstvo.

Glavni problem Slovenije na kratki rok je namreč po njegovem prepričanju popolna stagnacija posojilne dejavnosti, ki ni zgolj posledica majhnega povpraševanja, temveč tudi izjemno konservativne politike bank v zadnjem času.

Kot drugi pomembni zaviralni dejavnik pa je minister izpostavil zelo počasno prestrukturiranje podjetij v okviru insolvenčnih postopkov, kjer so upniki banke. Kot trdi, se bo moralo na tem področju nekaj bistveno spremeniti.

Napovedal je, da bo skušala vlada s spremembami stečajnega zakona upnike še dodatno spodbuditi k bolj aktivnemu delovanju na tem področju.

Vlada bo zahtevala, da banke, kjer je država solastnik, ustanovijo oddelke za prestrukturiranje podjetij

Vlada bo v okviru svojih pristojnosti zahtevala tudi to, da banke, kjer je država solastnik, obvezno ustanovijo oddelke za prestrukturiranje podjetij, ki morajo biti ločeni od oddelkov za kreditiranje. Tako naj bi banke začele aktivno politiko prestrukturiranja podjetij s svojimi finančnimi instrumenti, ne pa da zgolj oblikujejo oslabitve in rezervacije.

Gaspari še vedno vztraja tudi na izpeljavi zamisli o ustanovitvi posebnega sklada za prenovo podjetij, na katerega bi banke prenesle zasežene delnice v podjetjih, njihova naloga pa bi bila prestrukturiranje teh podjetij z zasebnim kapitalom in znanjem ter priprava na njihovo prodajo novim lastnikom.

Glede nadaljevanja globoke krize gradbeništva je Gaspari dejal, da teh težav ne more reševati zgolj država, temveč je to najprej naloga vodstev gradbenih podjetij.

Stečaj po ministrovem prepričanju ni edina rešitev

Tudi v gradbeništvu se upniki po njegovih besedah zelo počasi odzivajo in to stvari še poslabšuje. Stečaj po ministrovem prepričanju ni edina rešitev, a če upniki, predvsem banke, niso zainteresirane za prisilno poravnavo in spodbujajo stečaje, potem se sektor ne mora stabilizirati.

Za tekoče in prihodnje četrtletje Gaspari težko daje napovedi, saj se je gospodarsko okrevanje v Evropi v drugem trimesečju precej upočasnilo. V tekočem trimesečju pričakuje pozitiven učinek s strani turizma in storitev, gibanje na področju predelovalnih dejavnosti pa je ob trenutni posojilni politiki bank težko napovedati.

Razmere v evropskem gospodarskem okolju so prav tako težko napovedljive, pravi Gaspari. Kot dodaja, je veliko odvisno od politike Evropske centralne banke in razvoja oziroma morebitne zaostritve dolžniških težav nekaterih članic evrskega območja.

Damijan: V naslednjih dveh četrtletjih mogoča stagnacija ali zmanjšanje rasti

Ekonomist Jože P. Damijan meni, da je v naslednjih dveh četrtletjih v Sloveniji mogoče pričakovati stagnacijo ali celo upad gospodarske rasti. "Ne bo me presenetilo, če bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji pod 0,5 odstotka," je dejal za STA in opozoril na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek.

"Upad dinamike rasti BDP v Sloveniji je bil pričakovan glede na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza. Z upočasnitvijo rasti BDP v EU in z zmanjšanjem izvoznega povpraševanja se je slovenska gospodarska rast praktično zaustavila," je povedal Damijan in dodal, da je domače povpraševanje še vedno na izjemno nizki ravni in stagnira.

Slovensko gospodarstvo je trenutno skoraj popolnoma odvisno od izvoza

Slovensko gospodarstvo je trenutno skoraj popolnoma odvisno od izvoza, domači dejavniki rasti pa so se v zadnjih treh letih popolnoma izčrpali. Če je gospodarsko rast v preteklosti še lahko dodatno poganjalo gradbeništvo in zasebno domače povpraševanje, danes glede na krizo v gradbeništvu, stopnjo brezposelnosti in indikatorje zaupanja potrošnikov ti dejavniki ne morejo več poganjati gospodarske rasti.

"Zato slovensko gospodarstvo danes praktično takoj reagira na dinamiko rasti izvoznih naročil v EU," pojasnjuje strokovnjak. Glede na upadanje rasti naročil v EU in glede na stalno, že več kot šestmesečno, upadanje zaupanja potrošnikov in menedžerjev v Nemčiji je po mnenju Damijana v naslednjih dveh četrtletjih mogoče pričakovati stagnacijo ali celo upad gospodarske rasti.

Začeti je potrebno s programom nove ekonomske politike

Damijan glavna razloga za tako počasno rast oz. stagnacijo vidi v finančnem krču in v tem, da vlada ni uspela pripraviti nobenih predlogov za spodbujanje domačega povpraševanja. "Dokler vlada ne bo rešila krča v obeh državnih bankah (ki predstavljata skupaj skoraj polovico bančnega sektorja) z njuno privatizacijo in sanacijo, si boljših pogojev za kreditiranje gospodarstva ni mogoče predstavljati," opozarja.

Po njegovem je treba nujno začeti s programom nove ekonomske politike, ki bo temeljil na davčni razbremenitvi gospodarstva in spodbudah za odpiranje novih delovnih mest.

"Za ponovno razvojno dohitevanje EU mora slovensko gospodarstvo rasti hitreje od povprečja razvitih članic EU - torej vsaj 2,5 odstotka letno," ocenjuje Damijan. Dohitevanje EU bi se sicer bistveno pospešilo, če bi slovenski BDP beležil med tri- in štiriodstotno rast. "Zaenkrat je to glede na stanje v gospodarstvu in glede na impotentnost ekonomske politike seveda iluzorno pričakovati," še meni ekonomist.

Slovenija v drugem četrtletju na letni ravni z enoodstotno rastjo BDP

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek. Tako kot drugod v območju evra se je s tem tudi v Sloveniji dinamika rasti občutno upočasnila.

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,9-odstotna, je danes objavil državni statistični urad. Desezonirani podatki se uporabljajo za primerjave med članicami EU in jih v svojih objavah navaja tudi evropski statistični urad Eurostat.

Gospodarska rast se je po obdobju približno dvoodstotnega povečevanja BDP, ki je trajalo od drugega četrtletja lani, zmanjšala za približno polovico, dinamika pa se je upočasnila na praktično vseh komponentah. V prvih šestih mesecih letos je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,6 odstotka.

V letošnjem prvem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim trimesečjem lani realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka. V zadnjem trimesečju lanskega leta pa je bila rast 0,5- oz. 2,2 odstotna.

Kot je na novinarski konferenci povedala Karmen Hren s statističnega urada, je Slovenija tako sledila dogajanju v drugih članicah EU oz. območja evra, kjer se je dinamika gospodarske rasti v drugem četrtletju občutno upočasnila.

Države območja evra in celotne EU so tako v drugem četrtletju zabeležile 0,2-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s prvimi tremi meseci leta, potem ko je bila v prvem trimesečju rast na četrtletni ravni 0,8-odstotna. Na letni ravni se je gospodarstvo evrskega območja v drugem četrtletju okrepilo za 1,7 odstotka, potem ko je bila v prvem četrtletju rast 2,5-odstotna.

Izvoz, ki je že vse od začetka okrevanja slovenskega gospodarstva motor rasti, se je v drugem trimesečju na letni ravni povečal za 8,3 odstotka, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju. Še bolj občutno se je na letni ravni zmanjšal uvoz, in sicer se je njegova rast znižala z 9,6 na 3,9 odstotka.

Se je pa zaradi tega izboljšal prispevek salda menjave s tujino k gospodarski rasti. V drugem trimesečju je tako menjava k rasti BDP prispevala 2,9 odstotne točke, potem ko je v prvih treh mesecih leta prispevala zgolj odstotek.

Po dveh četrtletjih rasti (1,9 in 1,2 odstotka) se je v drugih treh mesecih leta na letni ravni znova zmanjšala domača potrošnja (-2,1 odstotka). Končna potrošnja gospodinjstev in države je stagnirala. Medtem ko gospodinjstva že nekaj časa trošijo malo, pa se je v drugem četrtletju prvič po več trimesečjih letne rasti nad enim odstotkom občutno zmanjšala potrošnja države.

Investicije v osnovna sredstva, ki se znižujejo že kar nekaj četrtletij, a dinamika njihovega upada je bila v drugem letošnjem trimesečju občutno višja. Potem ko so se v prvih treh mesecih na letni ravni zmanjšale za 8,3 odstotka, so bile v drugem trimesečju manjše za 16,4 odstotka.

Prosti pad še vedno doživlja gradbeništvo, kjer se je vrednost investicij znižala za kar 30 odstotkov, po štirih četrtletjih rasti pa so se v drugem trimesečju zmanjšale tudi investicije v strojno opremo.

Vse večje težave gradbenega sektorja se po besedah Hrenove poznajo tudi pri gibanju dodane vrednosti. Ta se je v gradbenem sektorju v drugem četrtletju na letni ravni znižala za 24 odstotkov, kar je največ v dveh letih in pol. V primerjavi z drugim trimesečjem 2008, ko je bila gradbena dejavnost na vrhuncu, je bila dodana vrednost v drugem letošnjem četrtletju nižja za 47 odstotkov.

Tako šibke gradbene dejavnosti Slovenije ni imela že vse od leta 1996, ob neupoštevanju krize gradbeništva pa bi bila rast v drugem četrtletju okoli 2,5-odstotna, je še dejala Hrenova.

Statistični urad je danes objavil tudi revidirane podatke o gibanju BDP v letih 2007 - 2010. Gospodarska rast je tako v lanskem letu realno znašala 1,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v prvi oceni.

Pri tem je bila zaradi deflacijskih gibanj v lanskem letu realna rast praktično prvič v zgodovini samostojne Slovenije občutno presegala nominalno. BDP se je namreč po popravljenih podatkih lani nominalno povečal le za 0,3 odstotka na 35,42 milijarde evrov.

V letih 2007, 2008 je BDP rasel po 6,9- oz. 3,6-odstotni stopnji, v kriznem letu 2009 pa se je zmanjšal za osem odstotkov.

K lanski rasti je največ prispeval izvoz, v manjši meri pa tudi obnavljanje zalog, medtem ko jo je zaviralo zmanjševanje investicij in nižja končna potrošnja gospodinjstev.

Je pa po drugi strani imelo manjše investiranje pozitivno posledico. Potem ko se je Slovenija v časih gospodarskega razcveta, ki so ga poganjale predvsem potrošnja in (še posebej gradbene) investicije veliko zadolževala v tujini, se je z izbruhom krize primanjkljaj v transakcijah s tujino občutno znižal.

Če je v letu 2008 znašal še 2,57 milijarde evrov oziroma sedem odstotkov BDP, je lani znašal le še 268 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP. Kot pravi hrenova, se podoben trend nadaljuje tudi v letošnjem letu.