Nemško gospodarstvo je tako v drugem letošnjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležilo le 0,1-odstotno rast, na letni ravni pa se je bruto domači proizvod (BDP) zvišal za 2,8 odstotka. Oboje je bistveno manj kot v prvem trimesečju.
Francosko gospodarstvo je medtem v drugem trimesečju na četrtletni ravni stagniralo, na letni ravni pa je bila rast 1,6-odstotna. Tudi v drugih pomembnejših trgovinskih partnericah gospodarske razmere niso bile posebej rožnate.
Kot je minuli teden v pogovoru povedal finančni minister Franc Križanič, se bodo v drugem četrtletju že pokazali učinki manjšega zunanjega povpraševanja. Prav izvozno povpraševanje je namreč že nekaj četrtletij glavno gonilo sicer sorazmerno šibkega okrevanja slovenskega gospodarstva.
Domače povpraševanje ostaja šibko, še posebej pa gospodarsko rast zavira dobesedni prosti pad slovenskega gradbeništva, ki se še kar nadaljuje. Letna rast BDP bi bila v prvem trimesečju brez učinkov padanja gradbene dejavnosti okoli triodstotna.
Napovedi glede letošnje gospodarske rasti Urada RS za makroekonomske analize in razvoj in različnih mednarodnih institucij se sicer gibljejo blizu dveh odstotkov oziroma malo pod to ravnjo.
Njihova uresničitev bo verjetno v veliki meri odvisna od gibanja evropskega in globalnega gospodarstva v zadnjih mesecih leta. Na finančnih trgih je v zadnjih tednih prisoten strah, da se obeta daljše obdobje stagnacije razvitih gospodarstev ali celo zdrs v novo recesijo.
