Kot je na današnji novinarski konferenci dejala strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Brigita Drnovšek Olup, bi se s predlaganim krčenjem sredstev za zdravstvo znotraj rebalansa proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zmanjševala dostopnost do zdravstvenih storitev.
Z zmanjšanjem sredstev za akutno obravnavo bolnikov bi UKC moral letno obravnavati vsaj 2000 bolnikov manj, da bi izpolnili postavke finančnega načrta, pojasnjuje Drnovšek Olupova.
Kot neustrezno je označila tudi linearno krčenje sredstev za dežurno službo. Po njenem mnenju bi bilo sprva treba vzpostaviti mrežo dežurne službe po celi Sloveniji, sredstva pa krčiti selektivno. Takšen ukrep bi po njenem mnenju privedel do slabše dostopnosti in obravnave bolnikov.
Predlagano krčenje terciarnih sredstev pa bo vplivalo na razvoj in vpeljavo novih metod zdravljenja, je napovedala. Brez vpeljave novih metod zdravljenja, kar financirajo s sredstvi, namenjenimi terciarju, bi začela Slovenija zelo zaostajati za svetom.
Z odprtjem pretoka za zdravstvene storitve znotraj EU leta 2014 pa se utegne zgoditi, da bodo bolniki iskali pomoč drugje, saj UKC ne bo mogel uvajati novih metod, opozarja strokovna direktorica. Pri tem si generalni direktor kliničnega centra Simon Vrhunec ne predstavlja, kje v tujini bo ZZZS kupil storitve po ceni, kot jih nudi UKC. "Mogoče v kakšni banana republiki," je dejal.
Ob tem Vrhunec poudarja, da je takšno varčevanje, kot ga predvideva rebalans proračuna ZZZS, definitivno varčevanje v škodo bolnikov, saj se jemljejo sredstva za zdravstvene programe in se znižujejo cene zdravstvenih storitev.
Takšni ukrepi bi za UKC Ljubljana na letni ravni pomenili sedem milijonov evrov manj prihodkov, od tega za akutno obravnavo štiri milijone evrov manj, pojasnjuje Vrhunec. To po njegovih besedah pomeni 700 manj operacij kolka oz. 400 manj operacij na odprtem srcu oz. 1000 manj operacij raka materničnega vratu.
"Kaj povedati bolnikom? Da ZZZS želi, da manj delamo," je dejal Vrhunec. Poudarja, da bodo v UKC naredili vse, da bodo dosedanji obseg programa izvajali tudi v prihodnje, čeprav bo to morda pomenilo škodo kliničnemu centru.
Ob polletju je sicer klinični center beležil pet milijonov evrov minusa, vendar pa bi po njegovih napovedih do konca leta utegnili bistveno izboljšati rezultat, če ne bi bili sprejeti predlagani ukrepi ZZZS. Če pa bodo ukrepi znotraj rebalansa finančnega načrta ZZZS sprejeti, pa utegne UKC ob koncu leta beležiti med tri in štiri milijone evrov izgube, je pojasnil.
Tako v ljubljanskem kliničnem centru za sedaj še ne bodo krčili programa, tudi če bodo predlagani ukrepi ZZZS sprejeti, napoveduje Vrhunec. "Bolniki bodo še vedno lahko zaupali UKC," poudarja, vendar opozarja, da ob morebitnem nadaljevanju takšnih varčevalnih ukrepov v prihodnosti ne vidi možnosti, da tega bolniki ne bi občutili.
