Karin in Ivan sta bila v srednji šoli par dve leti. Na maturitetnem izletu se je zveza razdrla in v zelo kratkem času je imela Karin že novega fanta. Kaj se je med sošolcema dogajalo v četrtem letniku, obstajata dve zgodbi. Karin je na sodišču razložila, da je Ivan prosjačil, da bi bila ponovno skupaj, večkrat jo je klical celo sredi noči in nadlegoval. "Nikoli se ni sprijaznil z dejstvom, da nisva več par, ko je izvedel, da imam novega fanta, pa se je moje življenje spremenilo v pekel," je prebrala v svojem pisnem zagovoru pred sodnim senatom, medtem ko na vprašanja ni odgovarjala.

Nož se je na srečo ustavil v lopatici

Ivan F. je na sodišču razložil, da to ni res. Ko sta se razšla, se njegovo življenje ni več vrtelo okoli Karin. Zanikal je, da bi jo nadlegoval, tega pa niso opazili niti učitelji ali sošolci ter njeni prijatelji, ki so jih zaslišali na sodišču. Tudi izpis telefonskih klicev je to potrdil.

Dekle je sčasoma nehalo hoditi v šolo in sodni senat je prepričan, da nista imela več nobenih stikov od lanskega aprila pa vse do septembra, ko je Karin telefonirala Ivanu in prosila, če se lahko dobita in pogovorita. Na njeno povabilo je fant 22. septembra zvečer res prišel v Tivoli. Peljala ga je na odročen kraj, mu rekla, da bi rada sedla na klop in še, da ima zanj v torbici verižico in naj se obrne, da mu jo bo zapela okoli vratu. Ko ji je res pokazal hrbet, je iz torbice potegnila nož z rezilom, dolgim 18 centimetrov in ga dvakrat zabodla, pri tem pa zavpila: "Uničil si me!" Ko je začutil udarca, se je fant obrnil in ko je pred seboj zagledal nož, se je pognal v beg. To in pa dejstvo, da se je nož ustavil v njegovi desni lopatici in ni povzročil usodnejših poškodb, mu je najbrž rešilo življenje. Pognal se je proti Celovški cesti, po kateri je ravno takrat peljal rešilni avto na nujni vožnji, ga ustavil in končal je v bolnišnici.

Obremenilni seznam

Karin je policija hitro prijela. V njeni torbici so našli list papirja, na katerem je bil korak za korakom napisan načrt, kako bo fanta zvabila v past in kaj bo storila, da ji organi pregona ne bodo prišli na sled. Zapisala si je, da mu mora telefonirati iz telefonske govorilnice in si skicirala, kaj mu bo rekla. Opomnila se je tudi, kaj mora nesti s seboj v Tivoli: med drugim črne usnjene rokavice in nož, za katerega je napisala, v katerih trgovinah ga lahko kupi (Mercator, Spar...). Zapisala si je, da mora imeti lase spete v figo, da rabi trak za lase in lak za lase, očitno za to, da za njo na kraju dejanja ne bi ostala kakšna sled te vrste. Napisala je, da mora v avtu pustiti rezervna oblačila, s seboj v Tivoli pa prinesti celo vrečko za bruhanje - očitno ni vedela, ali bo prenesla pogled na krvavega Ivana. Za vsak primer je imela ta navodila tudi v skrajšani obliki, le v nekaj besedah so bila zapisana na lističu, ki ga je hranila pri mobilnem telefonu.

Tožilka predlagala pogojno kazen, ki ni mogoča

Na sodišču je le izjavila, da mu je v Tivoliju hotela le povedati, da si ne želi prihodnosti z njim. "Če sem ga res poškodovala z nožem, se mu opravičujem," je prebrala. V primer so vključili tudi psihiatra, ki je pri obtoženki zaznal osebnostne motnje. Ocenil je, da je bila v času kaznivega dejanja njena prištevnost nekoliko okrnjena, vendar ne bistveno. Tožilka Uhanova je predlagala, naj jo obsodijo na pogojno kazen enega leta in deset mesecev zapora s petletno preizkusno dobo. Senat jo je zavrnil, češ da za takšno kaznivo dejanje po zakonu pogojna kazen sploh ni možna. Strinjal se tudi ni z odvetnikom Zidanskim, ki je predlagal oprostilno sodbo - ravnala naj bi v opravičljivi skrajni sili kot posledici dalj časa trajajočega čustvenega pritiska. Tako je na koncu dobila petletno zaporno kazen, najnižjo možno za uboj (najvišja je petnajst let), a odločitev še ni pravnomočna. Sodnica Habjaničeva je tudi namignila tožilki, naj ukrepa proti obtoženkinemu očetu in sestri, češ da sta krivo pričala. Sestra je trdila, da ji Karin o tem, kar je storila, ni povedala ničesar. Oče pa, da nož ni bil načrtno kupljen za napad, pač pa da je bil to njegov gobarski nož, ki ga je imel vedno v avtu. A v načrtu, ki so ga našli pri obtoženki, je bilo zapisano drugače.