Župan, ki sanja, da bi prestolnico obrnil kot nogavico, sprememb ne mara. Že vrsto let dopustuje v istem hotelu v Dubrovniku, kjer večerja v isti restavraciji, menda se je navadil celo na točno določeno vino. Zelo je občutljiv za pisanje medijev, čeprav je očitno, da se z novinarji rad druži in da mu njihova pozornost godi. Intervju z njim na trenutke meji na prepir, in takrat postane očitno, da o številnih novinarjih nima najboljšega mnenja. Zdi se mu namreč, da mestno občino in njega pogosto po krivici kritizirajo, medtem ko nalašč ne poročajo o pozitivnih spremembah, ki so se zgodile v njegovem mandatu. Ko govori o svojih dosežkih, se pomiri, ko beseda nanese na parke, mladino ali otroke, se celo razneži. Že po desetih minutah prvič omeni Janeza Janšo. Sicer pa najpogosteje omenja podžupana Janeza Koželja, čigar mnenje je na področju urbanizma in arhitekture zanj sveto.

Ste si ogledali rušenje Kolizeja?

Sem.

Mnogi so reagirali čustveno. Kaj ste si mislili vi?

Res je, da so mnogi reagirali čustveno. Ne vem pa, zakaj v zadnjih dvajsetih letih kljub svoji čustveni navezanosti niso naredili nič, da bi se stavba ohranila. Pa so imeli možnost. Osebno sem zadovoljen, da stavbo rušijo.

Kdo bi lahko ohranil Kolizej?

Prelovšek (Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, op.p.), ki sedaj razlaga, da bi za obnovo lahko dobili evropska sredstva. Sprašujem se, zakaj evropskih sredstev ni zagotovil, ko je še vodil direktorat na ministrstvu za kulturo.

Sam sem tako v prvem predvolilnem programu kot pred drugim mandatom zagovarjal stališče, da je treba Kolizej porušiti, ker ga ni mogoče ohraniti.

Ampak nemogoče ga je bilo ohraniti, ker ga lastniki niso vzdrževali. Kakšen lastnik je bil Jože Anderlič?

Kolizej je kupil z namenom, da bi tam postavil nov objekt. To je jasno povedal in tega ni skrival. Za rušitev ima vsa potrebna dovoljenja, pri čemer z njim sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Osebno sem zadovoljen, da se stavba ruši in da bo na njenem mestu nastal nov projekt, ki je dober in usklajen z vizijo razvoja Ljubljane profesorja Koželja.

Kakšen lastnik kulturnih spomenikov je mestna občina?

Dober.

Če pogledamo Rog, bi težko rekli, da občina zanj lepo skrbi. Vam je stavba v ponos?

Ne, v sramoto. Ta trenutek.

Ampak lastniki ste že dolgo.

Ne me spraševati za nazaj.

Lahko vas za zadnjih pet let.

Smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prenovo kompleksa in pred objavo javnega razpisa za izbiro zasebnega partnerja pri projektu. Rog smo ohranili.

Z razbitimi šipami vred.

Ne, stavba bo obnovljena. Kdo naj ga sedaj ščiti? Imamo vratarja na vhodu, vseeno pa noter uhajajo tisti, ki stavbo uporabljajo. Roga mi nismo kupili. Zakaj ne govorimo tudi o kakšnih drugih stavbah, ki so v lasti države ali zasebnikov? Trdim, da imamo veliko posluha za kulturno dediščino. Zakaj ne govorimo o Mestnem muzeju in Trubarjevi hiši literature?

Zadnja odmevna rušitev v Ljubljani se je zgodila, ko je pred šestimi leti padel Šumi. Od takrat se na gradbišču ni zgodilo nič. Se ne bojite, da bi se podobno zgodilo s Kolizejem?

Lahko se zgodi. Ob osrednji mestni osi Slovenska-Dunajska imamo kar nekaj gradbenih jam, ki niso le neprivlačne, ampak celo sramotne, nevarne. Imamo gradbišča za NUK II, Šumi, Severna vrata z jamo, ki je nevarna, Emoniko, Plečnikov stadion in parcelo bivše kasarne. Šest gradbišč v centru mesta.

Se z lastniki ne bi mogli dogovoriti, da bi na teh gradbiščih začasno uredili na primer park?

Če bi enkrat uredili park, si težko predstavljam, da bi lahko kasneje posekali drevesa in vse pozidali. Lahko bi kvečjemu uredili parkirišča, kot smo to storili pri NUK II. Predvsem pa bi bilo treba razmišljati o taksi za tiste investitorje, ki ogradijo gradbišče, začnejo kopati gradbeno jamo, potem pa projekta ne dokončajo. Pri čemer je treba poudariti, da se nekateri investitorji trudijo projekt izpeljati, a jim s pritožbami nagajajo sosedje. Pritožbe so se pri Šumiju vlekle več kot eno leto, prav tako se proti prenovi Plečnikovega stadiona pritožujejo stanovalci Fondovih blokov…

Ampak nov Šumi bi lahko investitor že zdavnaj začel graditi, saj ima že od lanskega leta pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Mislim, da je tudi on medtem ugotovil, da so se časi spremenili in da kinodvoran v tem kompleksu in tem delu mesta ne potrebujemo. Vem, da je začel spreminjati projekt. In vedeti moramo, da gradnje v času gospodarske krize ni lahko začeti.

Kako mestna občina občuti gospodarsko krizo?

Za nas se je gospodarska kriza začela že leta 2006, ko nam je Janševa vlada s spremembo zakona o financiranju občin odvzela 60 milijonov evrov na letni ravni. Finančni minister Franc Križanič lahko pravi, da se v proračun zaradi krize steka manj davkov, ampak nam so takrat denar odvzeli nenadoma z dekretom. Naslednje proračunsko leto smo začeli s tretjino nižjimi prihodki in že takrat smo rekli, da se naložbam ne bomo odrekli, ker so v času krize cenejše in ker s tem spodbujamo gospodarstvo. Spoštovati je treba investitorje, kot sta BTC, ki si je v času krize upal zgraditi Kristalno palačo, in Zlatarno Celje, ki nedaleč stran gradi hotel. Oni bodo iz krize prišli kot zmagovalci, krizo so izkoristili kot priložnost.

Se tudi vam zdi, da je kriza udarila ravno v trenutku, ko je bila Ljubljana pripravljena na nekatere pomembne razvojne projekte in si je obetala velik investicijski ciklus?

Da, vendar smo naredili vse, kar smo v tem času lahko. Čez nekaj let se bomo ukvarjali z obratnim vprašanjem. Ko bo finančna kriza mimo in bo kapital spet na voljo, bodo gradbena dela precej dražja, ker je večina gradbenih podjetij medtem propadla.

Dolga leta je bil v Ljubljani glavni problem ta, da ni primernih zemljišč za gradnjo. Sedaj po uveljavitvi novega občinskega prostorskega načrta naj bi jih bilo veliko, problem pa je v tem, da ni investitorjev.

Prostorski načrt je narejen za prihodnjih petindvajset let. Z njim smo omogočili nadaljnji razvoj Ljubljane, in zame je to največja pridobitev zadnjega mandata.

Veliko ljudi je pričakovalo, da se bodo zaradi krize vsaj pocenila stanovanja. Tudi vi ste to napovedovali in se pri tem ušteli. Kje vidite razlog?

Eden ključnih razlogov je, po mojem mnenju, pasivnost Nove Ljubljanske banke v Celovških dvorih. Mi smo svojih 420 stanovanj vselili, druga polovica je večinoma v rokah banke, ki jih je dobila po stečaju Vegrada. Marca lani je bil sprejet dogovor, da se ta stanovanja na trgu ponudijo po ceni 1990 evrov za kvadratni meter, a se to ni zgodilo. Kdor bo lahko še leto ali dve zdržal, bo prebrodil krizo, saj novih gradbincev s projekti ni.

Bo občina kupila še kaj stanovanj, podobno kot ste to storili v Celovških dvorih?

Objavljen je bil razpis za nakup 15 stanovanj v velikosti do 55 kvadratnih metrov. Nahajati se morajo v bližini šole, vrtca in javnega potniškega prometa. Ceno smo določili v višini največ 1850 evrov za kvadratni meter, pri čemer nam morajo ponudniki stanovanja predati v šestih mesecih od podpisa pogodbe. Na tak način bomo stanovanja za neprofitni najem kupovali tudi v prihodnje.

Se lahko po vašem mnenju torej po krizi znajdemo na isti točki kot pred njo in bo zaradi sedanje krize na nepremičninskem trgu ponudba stanovanj spet manjša od povpraševanja?

Če kriza ne bo trajala predolgo, se bo zgodilo prav to. Cene stanovanj se bodo spet zvišale. Pri čemer nam je v zadnjih šestih mesecih uspelo izgubiti 10.000 domačih gradbenikov. Ne vem, katero od domačih podjetij sploh še lahko konkurira za velike posle.

Pričakujete, da se bodo na večje občinske razpise kmalu javljala tuja gradbena podjetja?

Da, čeprav bi raje videl ponudbe domačih.

Mestno središče po temeljiti prenovi v zadnjih letih privablja vedno več obiskovalcev…

… vprašati me hočete, zakaj ne uredite preostalih delov Ljubljane?

Mislil sem vas vprašati o tržnici, ampak če ste se že sami vprašali…

Garažno hišo pod tržnico bomo zgradili, gradbeno dovoljenje že imamo. Včeraj sem se ravno sprehajal po središču in se spraševal, zakaj me nihče nič ne vpraša o starem mestnem jedru, ki je končno urejeno. Seveda je urejeno, saj je to najbolj prepoznaven del mesta, to se najbolj opazi.

Ampak tega ne počnete, ker bi bilo to ljudem najbolj na očeh?

To je ustvarjanje blagovne znamke mesta. Tudi jaz, ki sem z Rudnika, prihajam v središče mesta. Enako velja za prebivalce Most, Šiške ali Viča.

Če je mestno središče lepo urejeno, pa že nedaleč stran lahko dobimo občutek, da smo se znašli na neurejeni periferiji.

Ne bi rekel. Rakova Jelša je vedno bolj urejena, na Rudniku končno v celoti urejamo kanalizacijo, prenovljen je del Peruzzijeve in Tacenske ceste, urejen je Severni park, park pri Žalah, pri Tehnološkem parku gradimo novo fazo kompleksa, gradi se Titova cesta do Kranjčeve ulice. Kaj bi radi še slišali? Vas zanimajo Koseze?

Raje bi slišal, kakšni so načrti z mestnimi vpadnicami. Celovško, Dunajsko, Tržaško, Dolenjsko cesto.

Kaj je narobe s Celovško cesto?

Se vam ne zdi, da je na nekaterih delih precej neugledna?

Vpadnice so v tem trenutku primerne. Omogočili smo, da se spremenijo v avenije z dodatnim petim in šestim voznim pasom. Na Dunajski cesti, če gledamo proti severu, bi za njeno širitev morali porušiti štirinajst hiš. Lastnikom smo omogočili, da namesto enonadstropne hiše že zdaj lahko zgradijo šest- ali sedemnadstropne objekte, ampak kdaj bodo to naredili, je prepuščeno njim.

Kako je lahko vprašanje vpadnic kar naenkrat prepuščeno zasebnikom, če ste rekli, da jih boste širili?

Vpadnice bomo širili. Zasebniki bodo imeli možnost hiše porušiti in nekaj metrov stran zgraditi precej višje stavbe.

Kaj pa, če tega ne bodo želeli narediti?

Jih bomo morali razlastili.

Verjetno se strinjate, da je širitev vpadnic izjemno zahteven projekt.

Gre za projekt, ki bo trajal deset let na vsaki vpadnici. Ampak tudi to me ne skrbi.

Ampak že delate na tem, kljub temu da ne gre za projekt, ki bi se zgodil čez noč?

Pogovarjali smo se že z vsemi štirinajstimi lastniki stavb ob Dunajski. Osem bi jih takoj prodalo hišo, trije se o tem ne želijo niti pogovarjati. Mi pa predvsem čakamo, kako bo to cesto razbremenila Titova, ko bo v celoti dokončana. Pomembno bo tudi videti vplive sklenjenega notranjega obroča z mostom pri Cukrarni maja prihodnje leto. Potem bomo šele vedeli, kako obremenjena bo Dunajska cesta. Druga najbolj obremenjena cesta je Celovška cesta. Za njeno širitev pa bi morali porušiti še več stavb. Bodo pa vsi novi projekti, ki jih pripravljajo investitorji, govorim tako o partnerstvu Celovška, kompleksu pri Stari cerkvi kot tudi o stolpnici Pivovarne Union, toliko odmaknjeni od ceste, da jo bo mogoče nekoč širiti.

Omenili ste Pivovarno Union, ki je v lasti Pivovarne Laško, za katero naj bi se ravno zaradi zemljišča ljubljanske pivovarne zanimal Igor Lah. Kaj menite o morebitni spremembi namembnosti te ogromne parcele na elitni lokaciji?

Dokler sem jaz župan, predloga za spremembo namembnosti ne bom podprl. Pivovarna Union mora ostati na tej lokaciji in del njene blagovne znamke je tudi ta stavba.

Vpadnice niso samo stvar estetike, ampak so pomembne predvsem zato, ker naj bi se v prihodnosti po širših vpadnicah hitreje odvijal predvsem javni promet. Še pred širitvijo vpadnic naj bi mesta občina v okviru enega od projektov Civitas Elana testirala hitro avtobusno linijo med južno obvoznico in Stožicami, ki med drugim predvideva tudi delno zaporo Slovenske ceste in uvedbo ločenega pasu za avtobuse na Dunajski. Ali bi spodbudni rezultati občino spodbudili, da bi se za takšno rešitev odločila tudi na drugih vpadnicah še pred njihovo širitvijo?

Ločenega pasu na Dunajski cesti in te hitre linije še nekaj časa ne bo možno realizirati. Predhodno je treba urediti P+R parkirišče na Barjanski cesti. Nima smisla uvajati te linije, če vozniki pri Barjanski cesti nimajo kje parkirati.

Ali niste napovedovali, da boste to parkirišče začeli kmalu urejati?

Ker je to parkirišče na poplavno ogroženem območju, za njegovo ureditev potrebujemo soglasje države, ki pa ga trenutno ne dobimo. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč z novimi zahtevami o urejanju poplavne nevarnosti gradnjo ustavilo.

Tudi delne zapore Slovenske ceste torej še ne bomo tako kmalu dočakali?

Ne, to bomo uredili prihodnje leto, ko bomo dokončali povezavo med Roško in Njegoševo cesto.

Kakšni so potem srednjeročni načrti na področju prometa?

Jeseni bomo dali v javno razpravo prometno politiko Mestne občine Ljubljana. Kdor razlaga, da bi bilo dovolj, če bi občina kupila tisoč kilogramov barve in pobarvala ločene pasove za avtobuse, ne ve, o čem govori. Kateri voznik se bo držal prepovedi, ko bo promet stal? Treba je ljudem najprej ponuditi drugo možnost: voznikom cenovno ugodna P+R parkirišča, potnikom nove podaljšane linije LPP, kot so že do sosednjih občin Medvode, Brezovica in Škofljica, od ponedeljka dalje pa bodo proge podaljšane tudi do Iga in Grosuplja. Uvedli smo urbano, projekt Bicike(lj). Državi smo za vožnjo z vlakom ponudili v uporabo našo urbano, predlagali smo uskladitev voznih redov in pet novih železniških postajališč v Ljubljani. Rekli so nam, da bo samo uskladitev voznih redov trajala dve leti. To se je zgodilo še pod prejšnjo vlado, vozni redi pa še vedno niso usklajeni.

Bi morali začeti razmišljati tudi o bolj drastičnih ukrepih za omejitev prometa?

O taksi? O taksi bomo razmišljali šele, ko bomo dokončali vseh enajst P+R parkirišč. Najprej moramo voznikom dati na voljo prostor, kjer lahko pustijo svoja vozila.

V prihodnjih petih letih boste kupili 350 parkomatov, dvesto več, kot jih stoji danes. Kakšni so vaši načrti?

Nameščati jih bomo začeli že ta mesec, predvsem v dobro stanovalcev.

Pričakujete kaj nejevolje?

Pričakujem nejevoljo tistih dnevnih migrantov, ki bodo morali po novem plačevati parkirnino, medtem ko bodo stanovalci zadovoljni. Za 100 evrov letno bodo dobili dovolilnico, s katero bodo lahko parkirali v svoji ulici. Dnevne migrante bomo s tem vse bolj potiskali na obrobje mesta, tako da bo za njih kmalu najbolje, da vozilo pustijo na enem izmed P+R parkirišč. Kje so bili prej avtomobili, ki so danes na Prulah? V središču mesta, pa smo jih spravili ven. Čez Zoisovo, Karlovško, Slovensko, Kopitarjevo so se premaknili tja, kjer je še vedno najbližje. Na Streliško ulico in na Prule. Ko bomo tja postavili parkomate, se bodo selili proti Rudniku. Tam pa bomo še letos uredili P+R parkirišče. Podobno je v BS3, ki smo ga zaprli za dnevne migrante in namenili prebivalcem, vozniki pa parkirajo na pločniku ali na polju ob Vojkovi cesti, kjer bo nekoč stal študentski kampus. Nekateri so razvajeni in raje parkirajo tam, čeprav tvegajo kazen, kot da bi parkirali na P+R v Stožicah, kjer lahko za dva evra parkirajo za cel dan in dobijo še dve vozovnici za avtobus.

Avtomobiliste ste v zadnjem času razburjali predvsem s kaznimi za preveliko hitrost. Ste bili deležni kakšnega burnega odziva?

Nismo jih razburjali. Povejte, kakšna je razlika med kaznijo policista in redarja?

Recimo ta, da ste kazni pošiljali tudi z več kot enoletno zamudo.

Formalno imamo prav. Poleg samega izobraževanja so kazni namenjene predvsem povečanju varnosti najšibkejših v prometu. Sicer pa smo zmeraj deležni dveh floskul. Prva je ta, da župan s kaznimi polni proračun. Jaz pravim, ne vozite prehitro in ne parkirajte, kjer ni dovoljeno, pa te postavke v proračunu ne bo. Druga floskula, ko odpovedo vsi argumenti, pa je očitek, da je kapital spet premagal stroko. Oboje se dobro sliši, tako kot tajkuni.

Ni pa floskula, da so nekateri vozniki za nazaj izgubili izpit, ko so dobili tudi po tri kazni naenkrat. Ali se vam zdi tako kaznovanje za nazaj pošteno?

Ta primer voznika, ki je v dveh dneh dobil 27 točk in 3000 evrov kazni, je bil najbolj odmeven, ker je tako eklatanten. Očitno vsak dan tam vozi prehitro. In potem še argument: če bi mu dali kazen takoj, bi potem počasneje vozil… Lepo vas prosim. Ali je pomislil na otroke, ko je tako vozil? Ali pa če vam povem za voznika, ki mi je celo pisal, da je na Fužinah parkiral na zelenici in dobil kazen ob enih ponoči. Sem ga poklical, rekel mi je, da je moj volilec in da njegovega glasu ne dobim nikoli več. Ko sem ga vprašal, čigava je zelenica in ali se njegovi otroci tam ne igrajo, pa mi je odgovoril, da njegov avto tam ponoči nikomur ni v napoto in da ne razume, zakaj so ga ob taki uri kaznovali, čeprav avto tudi ponoči uničuje zelenico.

Niste nikoli dobili kazni za nepravilno parkiranje ali prehitro vožnjo?

Sem in sem jo tudi plačal.

Potem ne morete tako moralistično govoriti o vsakem prekršku.

Ne govorim moralistično. Preprosto sem se zamislil in niti opazil nisem, da vozim prehitro. Zato sem plačal.

Saj bodo vsi plačali.

Formalno te kazni niso sporne, se pa strinjam, da je pošiljanje kazni z enoletno zamudo problematično. Ko so pred enim letom na redarstvu rekli, da kazni ne morejo pošiljati, ker nimajo programske opreme, sem jih vprašal, zakaj jih ne pišejo ročno. Povedali so mi, da potem ne morejo dobiti podatkov ministrstva za notranje zadeve, ki jih potrebujejo za pošiljanje kazni. Drugo vprašanje je bilo, ali naj na te prekrške preprosto pozabimo. Ampak, ali imamo sploh pravico storiti kaj takega?

Kaj pa zgodba o 200 evrih kazni, s katero ste zagrozili neplačnikom parkirnine?

Vodja mestnega redarstva (Andrej Orač, op.p.) je pravočasno opozoril, da novi zakon za neplačnike parkirnine predvideva 200 evrov kazni. Ta zakon še danes tako razume. V pravni službi se je izoblikovalo drugo mnenje, da bi morali to urediti z občinskim odlokom, kar je svetoval tudi dr. Pirnat (Rajko Pirnat, dekan ljubljanske pravne fakultete), mi pa smo na izredni seji mestnega sveta to tudi sprejeli. Sicer pa nihče ni plačal take kazni.

Redarji se pritožujejo, da so razmere in odnosi v mestnem redarstvu zelo napeti. Vrstijo se odpovedi, pojavljajo se tudi očitki, da je za slabe razmere kriv vodja redarstva Andrej Orač. Ali se vam zdi primeren človek za ta položaj?

Zdi se mi primeren in mu zaupam. V primerjavi z drugimi oddelki je bilo vzdušje na mestnem redarstvu res slabo, ampak to pripisujem sami naravi dela. Kot mestni redar si vseskozi podvržen kritiki in pritiskom, poleg tega je to slabo plačana služba, ki traja dan in noč. Imeli smo tudi primere, ko so ljudje napadali redarje, kar se policistom ne dogaja. Malo je takih, ki se odločijo za službo redarja, ker bi v njej uživali. Večinoma jim predstavlja izhod v sili, zato tudi veliko posameznikov iz redarskih vrst odide, ko se jim ponudi boljša priložnost.

V prejšnjem mandatu ste imeli zelo jasen program z zelo jasnimi cilji in roki. Če malo karikiramo, se je vse vrtelo okoli športnega parka v Stožicah…

No, tole je zelo karikirano. Mediji in opozicija ste mandat poenostavili na vprašanje o dokončanju stadiona in dvorane v Stožicah. Sam projekte delim v tri skupine. Regionalni center za ravnanje z odpadki na Barju, nov prostorski načrt občine ter gradnja kanalizacije na Rakovi Jelši in v Tomačevem so za občino razvojno najbolj pomembni. Če bi moral izbrati projekt, po katerem želim, da si me ljudje zapomnijo, je to park Žale. V to skupino projektov štejem tudi zaporo mestnega središča in njegovo prenovo, ureditev obrežij Ljubljanice, Tivolskega ribnika in Koseškega bajerja. V tretjo skupino pa štejem športno dvorano in nogometni stadion v Stožicah, ki sta prvi in največji projekt javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji.

Bo kompleks v Stožicah skupaj z nakupovalnim središčem letos dokončan?

Prepričan sem, da javni del bo, trgovski center pa marca 2012. Mestna občina je svoje že dobila, dokončati je treba le še zunanjo ureditev. Grepu bomo morali plačati še slabih 23 milijonov evrov in če gre družba v stečaj, lahko z zadržanimi sredstvi uredimo okolico, pri čemer nam nekaj denarja še ostane. Letos bo vse dokončano, razen pomožnega nogometnega igrišča med gozdičkom in PST, ki ga v občinskem podrobnem prostorskem načrtu ni in ga bomo morali zato popraviti. Premier Pahor je za nakupovalno središče v Stožicah Grepu pomagal poiskati investitorja v Libiji. Samo to še čakam, da sedaj nekdo reče, da je tam vojna izbruhnila zaradi Stožic.

Kdaj boste popravili akustiko v stožiški dvorani?

Dogovorili so se za rešitev, ki predvideva nanos absorbcijske plasti za izboljšanje akustike. Pripravljalna dela se bodo začela v naslednjem tednu. Sem pa že večkrat poudaril, da se dvorana po akustiki ne bo nikoli mogla primerjati s Cankarjevim domom ali Kinom Šiška, kar smo vedeli že od začetka.

Ko sem se pogovarjal s kolegi novinarji, so mi nekateri dejali, da se jim zdi, da se v drugem mandatu medijsko manj izpostavljate.

Res sem se odločil, da ne bom imel več vsak torek novinarske konference. Vsak teden sem bil novinarjem na razpolago za vsa vprašanja, a sem kljub temu na koncu dobil občutek, da se mojo prisotnost pravzaprav zlorablja.

Motivacije vam tudi za drugi mandat ne manjka?

Motiv je večji kot na začetku. Uživam v tem, ko lahko gledam, kako vsak tlakovec naredi mesto lepše. Uživam, ko vidim, da so tudi moji sodelavci ponosni na uspehe in Ljubljančani zadovoljni. Zato toliko težje razumem, kako se lahko najdejo posamezniki, ki napišejo, da je Kongresni trg grd. Kako lahko nekdo reče kaj takega, sploh če vemo, da je bilo tam prej parkirišče.

Pojdiva s Kongresnega na Prešernov trg. Tam ste jeseni 2008 po zmagi na parlamentarnih volitvah sprejeli levi trojček. Simbolično ste njihov…

… boter?

Recimo. Ta trojček je sedaj neslavno razpadel. Vi ste junija po padcu pokojninske reforme na referendumu odločno izjavili, da Janez Janša nima nobene možnosti za zmago na naslednjih volitvah. Ste še vedno tega mnenja?

Zdaj se lahko samo še dopolnim: zmagati ne moreta ne Janša ne Pahor.

Kdo pa lahko zmaga na volitvah?

Drugi, ki bodo kandidirali. Bom poskusil razložiti. V dvajsetih letih smo imeli šest predsednikov vlade. Če bi sedaj vprašali ljudi, kdo je bil najboljši, bi velika večina odgovorila, da je bil to Janez Drnovšek, ostali bi morda zbrali 15 odstotkov podpore. Državljanov ne smemo podcenjevati. Trdim, da se je kriza v Sloveniji začela že v Janševem mandatu, ko je uničil ceh direktorjev.

Dobro, ampak ne morete trditi, da Pahor in Janša ne moreta zmagati na volitvah, če ne bi bili prepričani v zmago nekoga tretjega. Na koga mislite?

Pahorjeva vlada, ki je ni več, na krizo ni bila pripravljena. Naredila pa je kljub temu dve izjemni potezi: s Hrvaško se ji je uspelo dogovoriti za arbitražo in uredila je status izbrisanih. Jaz ne vem, kdo vse se bo pomeril na volitvah, vem pa, kdo ne bo zmagal.

Bi lahko po vašem mnenju zmagal kdo od obstoječih politikov?

Lahko. Saj ste objavili anketo, ki je pokazala, koga bi ljudje najraje videli na čelu vlade (po zadnji raziskavi Ninamedie Danila Türka, sledita mu Gregor Virant in Janez Janša, op.p.). Tako med levimi kot med desnimi politiki. Imeli smo zelo dobre predsednike držav in samo enega dobrega predsednika vlade.

Ampak predsednik države verjetno ne bo prevzel vodenja vlade?

Ne vem. To je vprašanje za Danila Türka. Samo pravim, da je anketa pokazala, katere politike ljudje vidijo na čelu vlade in da sta oba z največ podpore bliže sredini.

Precej ljudi po anketah podpira tudi idejo, da bi vlado vodili vi. Ste še naprej tako trdno odločeni, da vas mesto predsednika vlade ne zanima?

Kot sem že povedal, se ne bom priključil nobeni politični stranki. Še naprej bom opravljal funkcijo župana Mestne občine Ljubljana.

Zakaj ljudi v tem času vznemirjate z nakupom novega protokolarnega vozila?

Jih vznemirjam jaz ali vi?

Avto kupujete vi.

Avto najema Mestna občina Ljubljana, to ni moje vozilo. Če bi imeli dober namen, bi videli, da ljudi ni treba vznemirjati. Ampak, ker je čas kislih kumaric…

Kako je najem novega protokolarnega vozila povezan s kislimi kumaricami?

Marca 2009 nas je obiskal Miha Ažman, direktor podjetja BMW Slovenija, in rekel, da želi nekaj podariti Ljubljani. Tako so ob dnevu Zemlje ob PST zasadili petdeset dreves. Poleg tega so želeli donirati še kaj iz svojega prodajnega programa. Predlagal sem jim, naj Ljubljani podarijo vozilo. Rekli so, da ga lahko dajo za eno leto v brezplačno uporabo, in me prosili, če bi ob tem prišel na odprtje njihovega salona. Na samem odprtju je bil z zaveso pokrit BMW, nenadoma je do mene stopila hostesa in mi predala ključe…

Zelo na dolgo ste se odločili razložiti najem novega avtomobila.

Da, ker menim, da je treba bralcem dodatno pojasniti. Poanta je v tem, da se je potem začelo pisanje, kako ima lahko Zoran Janković tak avto in ali gre za korupcijo. Vaši novinarski kolegi so celo poklicali na BMW v Nemčijo in primer prijavili protikorupcijski komisiji, ki ni ugotovila nepravilnosti. Po enem letu so v BMW Slovenija izrazili željo, da bi avto še naprej uporabljali, vendar ga zaradi negativne publicitete ne morejo dati v brezplačno uporabo. Dogovorili smo se za poslovni letni najem, ki je znašal 897 evrov na mesec. Ker ta kmalu poteče, smo morali objaviti javni razpis, tokrat za tri leta. Bil sem prepričan, da bom ostal v istem avtomobilu.

Ampak razpis za novo vozilo ste pisali na občini. Vi ste postavljali kriterije. Zakaj potrebujete avto z najmanj 300 konji?

Zakaj bi bil slabši od sedanjega?

Ker bi bilo za občino ceneje?

Se vam zdi? Porsche Leasing je znižal svojo ponudbo na 908 evrov brez DDV na mesec in zmagal na razpisu. Najem audija A8 bo v treh letih stal 32.700 evrov brez DDV, pri čemer bo občina dodatno krila le stroške goriva.