Rušitev Kolizeja in projekt nizozemskih arhitektov Willema Jana Neutelingsa, izbran na javnem natečaju leta 2004, sta doživela veliko nasprotovanja z namenom zaščite stavbe Kolizeja kot spomenika, "vendar brez vizije, kako močno poškodovani objekt ohraniti in ga, v obstoječih garbaritih oživiti," je v odzivu zapisal Janković.
V slovenski sekciji ICOMOS so sicer v javnem pismu konec julija poudarili, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Čeprav je stavba v zadnjih dveh desetletij propadala, je po njihovem prepričanju še vedno ohranila večino svojih arhitekturnih značilnosti.
"Menimo, da je bil objekt močno dotrajan že leta 1995, kar je nakazalo tedanje poročilo o pregledih, preiskavah in kontrolah elementov nosilne konstrukcije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Vendar se, najmanj od takrat, ni naredil noben korak v smeri ohranitve ali oživitve objekta," je spomnil Janković.
Kot je še zapisal, se na MOL zavedajo, da navedeni projekt močno posega v območje, opredeljeno kot kulturna dediščina in kulturni spomenik, vendar nanj gledajo tudi z druge plati - Ljubljani bo prinesel dodatno vrednost in desetletja degradirano območje oživil, saj k temu lastnika zavezujejo vsi ključni akti, ki jih je sprejela MOL.
