Civilna iniciativa, ki v vasi Suha nasprotuje velikemu krožišču, DRSC očita, da je z gradnjo začel brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj pritožbeni rok po izdani odločbi še ni potekel. Glede na ugotovitve Direkcije, ki jih je danes STA posredovala predstavnica za odnose z javnostmi Sandra Kržan, zakon o graditvi objektov določa, da lahko investitor začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja oziroma mu ni potrebno čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja.

To v primeru, ko izda gradbeno dovoljenje krajevno pristojna upravna enota, pomeni, da mora investitor, če je bila zoper takšno dovoljenje vložena pritožba, počakati zgolj na odločitev drugostopenjskega organa. Odločba organa druge stopnje, torej ministrstva za okolje in prostor, z dne 3. avgusta pa je bila DRSC že vročena. V kratkem je tako moč pričakovati nadaljevanje komaj začetih del na krožišču. Danes pa so se namesto gradbenih del na območju krožišča, kjer je zaenkrat še travnik, vršila kmečka opravila. Sedaj že bivši lastnik je namreč tam kosil travo.

Direkcija: Postopek potekal skladno z zakonom

Medtem ko so v civilni iniciativi prepričani, da je DRSC nezakonito brez nadomestne zemlje ali odškodnine razlastninil dosedanjega lastnika zemljišča, v Direkciji zagotavljajo, da je dolgotrajni postopek, zaradi katerega je prišlo tudi do zamude pri gradnji tega odseka, potekal skladno z zakonom o urejanju prostora. V skladu z njim upravni organ v zadevi odloča prednostno, pritožba zoper odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti. To pomeni, da je država dobila lastninsko pravico na predmetnih parcelah že z izdajo odločbe.

"Ker je črpanje evropskih sredstev časovno omejeno DRSC, z investicijo nadaljuje v skladu z zakonskim določilom, da lahko investitor po prejetju odločbe drugostopenjskega organa gradi, in sicer z namenom, da slovenskim davkoplačevalcem prihrani več milijonov evrov, ki jih bo sicer v primeru nepravočasne realizacije projekta, potrebno vrniti v evropski proračun," opozarjajo na Direkciji. Ob tem dodajajo, da ima 43 milijonov evrov vreden projekt, za katerega je zagotovljenih 27 milijonov evrov evropskih sredstev, eno najdaljših zgodovin, saj so se pogovori začeli že pred več kot 30 leti. Po dostopnih podatkih vsak dan po odseku ceste skozi mestno jedro, ki bo nadomeščen z obvoznico, v povprečju pelje več kot 11.000 osebnih vozil, 154 vlačilcev, 134 tovornih vozil s priklopnikom in 222 tovornih vozil.

Številni zapleti tudi pri gradnji blejske obvoznice

Podobno nujna je tudi izgradnja blejske južne obvoznice, ki bi razbremenila promet mimo Blejskega jezera. Vendar tudi tam prihaja do zapletov pri pridobivanju zemljišč potrebnih za gradnjo, saj nekateri lastniki ne dovolijo izvedbo parcelacije in so s silo pooblaščenim predstavnikom Direkcije preprečili delo. Prav tako s sprejetim občinskim prostorskim načrtom niso zajete vse za gradnjo obvoznice potrebne parcele. Zaradi vseh težav z zemljišči se je občina zavezala, da bo do jeseni izdelala dopolnitev načrta. Gradnjo 27,6 milijona evrov vredne ceste pa pod vprašaj postavlja tudi rebalans državnega proračuna, po novem bi namreč morala blejska občina sama zagotoviti precej višja sredstva za gradnjo, kot je bilo prvotno predvideno.

Koliko bodo znašali posamezni deleži sofinancerjev še ni znano, so pojasnili na DRSC. V primeru, da bi prišlo do podpisa gradbene pogodbe v letu 2013, pa obstaja možnost pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj do 85 odstotkov upravičenih stroškov. Obvoznica je po spremembi Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture na listi rezervnih in ne več prioritetnih projektov.