Vsako leto več jih na Brezje priroma peš, tudi iz zelo oddaljenih krajev, letos jih je bilo precej celo s kolesi. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je daroval praznično mašo, v pridigi pa poudaril krščanske vrednote, ki so v teh težkih časih še kako pomembne.

"Bolj kot so časi težki in brezupni, bolj kot je razočaranje grenko, bolj potrebujemo to vero in to upanje v tisto ljubezen, ki nima primerjave," je vernike nagovoril Stres. Med vrednotami je najbolj izpostavil prizadevanje za osebno vero, ki je v našem okolju ogrožena bolj kot kdaj koli prej, poštenje, zvestobo, dobroto, pravičnost, odpuščanje in ljubezen. Izpostavil je prizadevanje vseh v družbi in državi za pravičnost in resnicoljubnost, za medsebojno spoštovanje in poštenje, za spoštovanje dela in pravično plačilo za opravljeno delo, za človekovo dostojanstvo in varstvo človeškega življenja. "Če nam nihče ne oporeka, da z dobrodelnimi dejavnostmi lajšamo najrazličnejše stiske svojih bratov in sester, nam ne more nihče oporekati, če si bomo prizadevali, da med nami ne bilo več pojavov in ravnanj, ki te stiske povzročajo," vidi družbeno vlogo Cerkve metropolit Anton Stres.

Med vsemi vrednotami pa je največ pozornosti namenil družini, ki jo moramo postaviti na prvo mesto. Še enkrat več je izpostavil cerkveno načelo o materi in očetu, o idealu svete družine kot tiste, ki se je skozi tisočletja izkazala za najboljšo. "Ko so težki časi, je toliko bolj potrebno, da imamo ideal in vzor jasno pred očmi. Za to gre in tukaj so naše dolžnosti in odgovornosti neodložljive, nenadomestljive," je Stres hote ali nehote pritrjeval civilni iniciativi, ki si je Brezje (spet) izbrala za napovedovanje zbiranja podpisov proti družinskemu zakoniku in povsem po nepotrebnem ob prazniku, ki ponuja druge vrednote, netila nestrpnost do drugačnih.

Večina romarjev, predvsem tistih, ki so na Brezje prišli peš, pa je na ta praznik iskalo uteho, moč, energijo in notranje zadovoljstvo. "Danes je moj god. Imam bolnega svaka in moja pot na Brezje je namenjena njemu. Počasi grizem, asfalt je neprijeten, a kar gre," je povedala Marija Pogačnik iz Kranja, ki smo jo ujeli nekako na pol poti. Manjša skupina pa se je že večer prej na Brezje odpravila iz Trzina in za njimi je bila več kot 40 kilometrov dolga pot. "Hodim zaradi zaobljube, ki pa je intimne narave. Hkrati pa smo dobra družba, tako da pot ni težka. Prehodili smo jo že lani in vse kaže, da bo to postalo kar tradicionalno," je dejal Blaž Kmetič. Martin Mušič je k temu dodal, da za devet ur hoje kondicija sploh ni najbolj pomembna. "Preizkusiti je treba sebe in za vse skupaj imeti le dovolj volje."