Vizualizacija omogoča prikaze brez revalorizacije, z revalorizacijo glede na inflacijo in z revalorizacijo glede na indeks rasti BDP.
Dohodki:
Kako se je gibalo zadolževanje, si lahko ogledate tukaj. Rekordno je bilo leto 2009, ko smo se zadolžili - če upotevamo gibanje inflacije - za 4,8 milijarde evrov, lani pa za 2,5 milijarde evrov.
Davčni prihodki so se gibali nekako takole. Lepo je razvidno, da so bili davčni prihodki najvišji leta 2008, nato pa so začeli vidno usihati, kar sovpada z začetkom svetovne gospodarske krize. Če si ogledate prihodke od trošarin, lahko opazite nesorazmerje med trošarinami za električno energijo in energente, trošarinami za tobačne izdelke in trošarinami na alkoholne pijače. Medtem, ko se prvi dve konstantno zvišujeta, ostaja trošarina na alkohol bolj ali manj nespremenjena in nerazumno nizka.
Rast zadolževanja. Foto: Slo-Tech.com
Opazen je tudi trend zviševanja prihodkov od glob in kazni, kar jasno nakazuje trend, kje država vidi možnost povečanja finančnih prilivov.
Odhodki:
Če se skokovito povečuje zadolževanje, pa je na drugi strani potrebno povedati, da so se začeli povečevati tudi izdatki za socialna zavarovanja in pokojnine. Transferi za brezposelne, ki so po letu 2000 začeli strmo upadati, so se v letih 2009 in 2010 zopet začeli strmo dvigovati, kar spet lahko pripišemo krizi, ki je močno povečala število brezposelnih.
Zanimiva je še primerjava med:
- prejetimi sredstvi iz Evropske unije in
- plačevanjem sredstev v proračun Evropske unije
- prodajo kapitalskih deležev v finančnih institucijah in
- povečanjem kapitalskih deležev v finančnih institucijah
Vsi podatki so, kot rečeno, prikazani na podlagi biltena javnih financ. Za več informacij obiščite spletno stran Slo-Tech.com.
