Obama je nenapovedano nastopil pred novinarji v Beli hiši predvsem zato, da v kali zatre možnost dviga meje javnega dolga za kratek čas, morda le nekaj mesecev. To se je začelo pojavljati kot ena od možnosti za preboj zidu med stališči demokratov in republikancev.

Obama in demokrati želijo sedanjo mejo javnega dolga 14.300 milijard dolarjev, ki je bila presežena v maju, dvigniti za najmanj 2400 milijard dolarjev, kar naj bi zadostovalo do konca leta 2012, s čimer bi se izognili novim prepirom pred splošnimi volitvami novembra prihodnje leto.

Republikanci želijo za povišanje meje dolga doseči bistveno zmanjšanje proračunske porabe, kar demokrati deloma že sprejemajo, vendar pa želijo obenem odpraviti davčne olajšave za premožne in naftna podjetja. Za republikance je to črta v pesku, preko katere ne bodo stopili. Predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je Obami v torek ponovno sporočil, da bo vsako srečanje med pogajalci brezplodno, dokler Obama ne dojame, da kongres ne bo potrdil nobenega povišanja davkov.

Boehner sicer ni zavrnil poti v Belo hišo kakor tudi ne vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja. Ta Obamo že teden dni vabi na pogovor z republikanci v kongresu, da mu iz oči v oči povedo, da naj kar pozabi na višje davke. Obama je v torek ponovil, da mora biti odprava davčnih olajšav del dogovora o dolgoročnem zdravljenju proračuna in za zdaj kaže, da poteka pogovor gluhega z gluhim.

"V naslednjih dneh moramo priti skupaj in doseči dogovor, ki bo zmanjšal primanjkljaj ter ohranil polno vero v kreditno sposobnost ameriške vlade in ameriškega ljudstva. Nekaj napredka smo dosegli in na obzorju ga je še nekaj, vendar pa nočem nikogar zavajati: še vedno so med nami velike razlike," je dejal Obama.

Obama je ponovno tudi posvaril, da zvezna vlada ne bo sposobna poravnavati svoje obveznosti, če do 2. avgusta ne bo dogovora o povišanju meje javnega dolga. Več republikancev sicer izjavlja, da gre za umeten rok in da posledice za ameriško ekonomijo in finančne trge sveta ne bodo tako katastrofalne, kot trdi Bela hiša. Vendar pa na katastrofo opozarja že tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), poleg republikanskega predsednika centralne banke Federal Reserve Bena Bernankeja.