Bolnišnicam se bodo prihodki s tem znižali za 5,3 milijona evrov, zdravstvenim domovom pa za 3,2 milijona evrov. Člani skupščine pa so zaradi nestrinjanja večine predstavnikov delodajalcev zavrnili prelaganje bremen na dopolnilno zavarovanje, ki naj bi zdravstveni blagajni prihranilo 6 milijonov evrov.

Sejo so spremljali številni proceduralni zapleti, ko ni bilo povsem jasno niti, o čem člani skupščine glasujejo in kakšne so možnosti za nadaljevanje seje. Večkrat so se morali člani tudi posvetovati znotraj skupin, kljub temu pa niso prišli do odgovora, kje najti manjkajoče milijone. Skupščina je strokovni službi zavoda tako naložila, naj do konca avgusta pripravi nov rebalans finančnega načrta, pri čemer naj upošteva podatke o poslovanju zavoda. Ob tem so se sicer zavzeli tudi za zakonske spremembe, tudi interventne, ki bi zdravstveni blagajni omogočile lažje poslovanje.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je spomnil, da na reformno zakonodajo, ki bi prinesla prihranek, Slovenija čaka že dolgo. Zdravstveni blagajni se medtem do konca leta 2011 obeta 40 milijonov evrov izgube, ob upoštevanju sredstev minulih let, ki so ostala na računih, pa je bo ostalo za okoli 23 milijonov evrov. Da se bo zataknilo pri spremembah razmerij med obveznim in dopolnilnim zavarovanjem, je nakazal že predlog predstavnikov upokojencev, naj to velja le do 28. februarja 2012 in ne do konca prihodnjega leta, kot je predvidel predlog rebalansa. Tudi manjši dvig premij dopolnilnega zavarovanja, ki bi ga to povzročilo, je lahko težava za nekoga z le nekaj sto evri dohodka, je spomnila predstavnica upokojencev Silva Gorjup. Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije je ocenil, da so predlagani varčevalni ukrepi le gašenje požara, ne rešujejo pa vzrokov težav. V zdravstvu na primer še vedno ni standardov in normativov dela, je ponazoril. Namesto tega so po njegovem potrebne sistemske spremembe. Tudi član skupščine iz vrst delodajalcev Ivan Gracar, sicer član uprave Vzajemne, je poudaril, da z nižanjem kritja iz obveznega zavarovanja zgolj »prelagajo iz enega v drug žep«. Opozoril je tudi na vprašanje, kako bi lahko ob le še odstotku kritja zobnih protez in nekaterih drugih storitev iz obveznega zavarovanja zagotavljali nadzor nad tem. Delodajalce je k odgovornosti pozval Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je poudaril, da so predlagani ukrepi »slaba rešitev, a boljša, kot da je ni«. Čeprav je opozorilo delodajalcev, da bi bili namesto njih potrebni sistemski ukrepi, po Rožičevem mnenju upravičeno, je tudi prepozno, da bi ti učinke prinesli še letos.

Elda Gregorič Rogelj z ministrstva za zdravje je opozorila, da predlog rebalansa ni bil usklajen z ministrstvom, kar ni običajno. Povrh tega predlagani ukrepi niso dovolj celoviti. Po njenem bi se morali bolj posvetiti oblikovanju cen zdravstvenih storitev in tudi modelom financiranja v zdravstvu.