Premier Pahor pa je opozoril, da je število izvršnih direktorjev v Svetu EU omejeno na devet mest, držav članic EU pa je več. "Doslej smo Slovenci imeli enega vodilnih izvršnih direktorjev, ko ga druge države niso imele. Mogoče bo zdaj nekaj časa Slovenija prikrajšana, vendar bo dobila druge položaje, ki bodo prav tako pomembni," je dejal Pahor in poudaril, da Slovenija ni slabo zastopana na vodilnih položajih EU.
Nasprotno je včeraj menil zunanji minister Samuel Žbogar, ki je za STA povedal, da je Slovenija slabo zastopana v EU, kar še posebej velja za evropsko diplomatsko službo, zato je izguba položaja generalnega direktorja dodaten razlog za resne pogovore o zastopanosti slovenskih predstavnikov v evropskih institucijah.
Tudi Pahor se je dotaknil evropske diplomatske službe in kandidatur treh slovenskih diplomatov za vodje diplomatskih predstavništev EU po svetu, o katerih smo v Dnevniku pisali včeraj. Po trditvah naših virov so iz postopka izbire okoli 30 novih evropskih veleposlanikov že izpadli vsi slovenski kandidati - to naj bi bili nekdanji veleposlanik v Ukrajini Primož Šeligo, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen in veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič - premier pa je "neuradno slišal, da se visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko še ni dokončno odločila". Vendar po trditvah naših virov noben od slovenskih kandidatov ni uspešno prestal sita komisije, zato tudi ni prišel do pogovora z visoko predstavnico Catherine Ashton. Kot je namreč za Dnevnik pojasnila tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič, postopek izbire vodij predstavništev EU po svetu poteka tako, da so po prvem krogu izbire nekateri kandidati povabljeni na pogovor s posebno komisijo. Ta nato izbere nekaj kandidatov za pogovor z Ashtonovo, ki potem opravi imenovanja. Kocijančičeva je še povedala, da postopki zdaj prehajajo v sklepno fazo, saj se končujejo zagovori kandidatov pred komisijo, Ashtonova pa je že začela pogovore z izbranimi kandidati.
Kljub temu premier Pahor še vedno upa, da bo kateri od kandidatov "dobil zaupanje visoke komisarke", in je pred nekaj dnevi našega stalnega predstavnika Slovenije pri EU Rada Genoria tudi pozval, naj - če je to v njegovi moči - visoki predstavnici Catherine Ashton prenese Pahorjevo mnenje, da smo njeni službi ponudili tri dobre kandidate. Če se njegovi upi ne bodo uresničili, pa Pahor pričakuje, da bo kateremu od slovenskih diplomatov uspelo v tretjem krogu razporeditve vodij diplomatskih misij. Dodajmo, da je prepričanje o uspehu slovenskih diplomatov v naslednjem krogu izrazil že po neuspehu v lanskem izboru vodij in namestnikov vodij evropskih predstavništev po svetu, a se ni uresničilo.
Iz SDS pa so javnost obvestili o mnenju, da je pospešeno vključevanje slovenske diplomacije v zunanjo službo EU in slovenskih ekspertov v evropske ustanove prednostna naloga slovenske zunanje politike. "Žal se nam diplomatski deficit povečuje podobno kot proračunski ali moralni deficit. Treba je ugotoviti, da slovenska oblast po letu 2008 ni bila kos tej nalogi," so sporočili.
