Gre za projekt, ki je ključen za ekonomiko TEŠ 6. Kot smo že poročali, morajo v premogovniku do leta 2015 postopoma znižati ceno lignita s 2,95 evra na gigadžul na 2,25 evra/gigadžul, kar je cena, po kateri naj bi ga v skladu z investicijskim načrtom v TEŠ kupovali po zagonu bloka 6. To premogovniku, ki bo z znižanjem cene izgubil četrtino prihodkov iz naslova prodaje premoga, zagotovo ne bi uspelo brez nekaterih ukrepov, med katerimi je najpomembnejša prav gradnja omenjenega, približno 500 metrov globokega jaška. Ker bo ta premogovnik neposredno povezoval s TEŠ, bodo z njim - kot so večkrat pojasnili - močno skrajšali prevozne poti in posledično tudi stroške odvoza premoga in energije za prezračevanje rovov.
Čeprav je torej gradnja novega jaška očitno ključni pogoj za to, da bo TEŠ premog lahko kupoval po ceni, ki bo holdingu omogočila odplačevanje kreditov za blok 6, omenjene postavke ni mogoče najti v nobenem investicijskem programu za TEŠ 6. Ravno nasprotno, v zadnjem veljavnem načrtu, k so ga nadzorniki HSE še s Francem Žerdinom na čelu sprejeli oktobra 2009, celo piše, da se bo za oskrbo bloka 6 s premogom uporabljal obstoječi transportni sistem, čeprav so v holdingu že takrat za načrte za gradnjo novega jaška morali vedeti. V premogovniku so namreč že marca istega leta, torej pol leta prej, izdelali študijo generalnih tehničnih rešitev za nov jašek.
Kot smo izvedeli, 35 milijonov evrov vredna investicija v jašek med stroške, ki so povezani z blokom 6, ne bo zajeta tudi v "osveženi" končni ceni projekta, ki jo pripravljajo na HSE. Ta bi sicer skupaj s stroški gradnje jaška zagotovo presegla 1,3 milijarde evrov. Mimogrede, v novo končno ceno projekta so na holdingu všteli nekatere manjše odhodke, med drugim tudi stroške gradnje upravne stavbe, priklopa na prenosno omrežje in vlaganj v prometno infrastrukturo, ki bodo nujna za zagotovitev nemotene dobave tehnološke opreme za blok 6 v Šoštanj.
"Gre za ločeni investiciji. Z jaškom NOP 2 se bodo zmanjšali stroški prevoza premoga do Šoštanja, kar z naložbo v TEŠ 6 ni povezano," nam je pojasnil generalni direktor HSE Matjaž Janežič. Enako mnenje, da gre pri jašku za investicijo, "povsem neodvisno" od TEŠ 6, imajo tudi v premogovniku, ki ga vodi Milan Medved. Na vprašanje, zakaj stroški jaška, ki je ključen za doseganje nižje cene odvoza lignita, niso zajeti v "proračun" TEŠ 6, ki ekonomsko gledano "stoji ali pade" na tej ceni, je Janežič odgovoril, da "bi v premogovniku to naložbo izpeljali v vsakem primeru". A pri tem velja opozoriti, da so v Velenju gradnjo jaška pred časom utemeljili prav z odločitvijo o gradnji TEŠ, ki ji sicer odhajajoča ministrica za gospodarstvo Darja Radić uradno nikoli ni prižgala zelene luči, in posledično podaljšanju življenjske dobe premogovnika za skoraj trideset let, do leta 2054.
Časovno sovpadata tudi začetka obeh investicij. Medtem ko je TEŠ pogodbo o dobavi tehnološke opreme z Alstomom podpisala junija 2008, so le štiri mesece kasneje v premogovniku že izdelali predinvesticijsko študijo o racionalizaciji glavnega odvoza.
primoz.cirman@dnevnik.si
