Vrednost kazalnika ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, vseeno ostaja precej nad dolgoletnim povprečjem. Junijski padec je bil tudi v skladu s pričakovanji analitikov, saj gospodarstvo pretresajo negotovost glede usode grške dolžniške krize in potencialnega vnovičnega širjenja dolžniških težav na druge članice območja evra ter znaki upočasnjevanja okrevanja globalnega gospodarstva. V celotni uniji se je vrednost indeksa medtem junija občutno znižala šele drugič v zadnjem letu dni.

V območju evra je bilo poslabšanje razpoloženja zabeležiti predvsem v predelovalni industriji, ki je bila v povezavi z izvozom dolgo časa gonilo gospodarskega okrevanja območja skupne valute. Vrednost ESI v sektorju se je tako znižala za 0,6 točke na 3,2 točke. Po drugi strani se je indeks okrepil v storitvenem sektorju (za 0,6 točke na 9,9 točke) in v gradbeništvu (z -24,6 na -23,7 točke), kjer vseeno vztraja na zelo nizkih ravneh, bolj ali manj nespremenjen pa ostaja med potrošniki in v sektorju trgovine na drobno.

Tudi v celotni EU se je junija razpoloženje najbolj poslabšalo v predelovalni industriji (s 3,5 na 2,7 točke), slabše pa je bilo tudi v storitvah (s 7,8 na 6,3 točke), medtem ko se med potrošniki, v trgovini na drobno in v gradbeništvu ni bistveno spremenilo. Med sedmimi gospodarsko najmočnejšimi članicami se je kazalnik ESI znižal na Nizozemskem (za 3,8 točke), v Veliki Britaniji (za 2,2 točke), na Poljskem (za točko) ter v obeh gospodarsko najmočnejših državah Franciji (za 0,9 točke) in Nemčiji (za 0,6 točke), izboljšalo pa se je v Španiji (za 2,6 točke) in v Italiji (za 1,8 točke). Nad dolgoletnim povprečjem se ESI trenutno nahaja le v Nemčiji in Franciji, medtem ko je drugod nekoliko pod njim.

V Sloveniji nižje že tretji mesec zapored

V Sloveniji se je vrednost kazalnika ESI junija znižala že tretji mesec zapored. Tokrat je upadla za najbolj v tem obdobju, in sicer za 1,9 točke na 96,8 točke. Nad dolgoletno povprečje se je v zadnjem letu dni sicer dvignila le januarja.

Razpoloženje se je junija občutno pokvarilo v predelovalni industriji (s 5,2 na 1,5 točke) in v trgovini na drobno (s 6,9 točke na 13,2 točke). Nekoliko slabše je bilo tudi v storitvah (za 0,4 točke na 5,8 točke), nespremenjeno in zelo slabo je ostalo v gradbeništvu, za 1,5 točke na -23,6 točke pa se je izboljšalo med potrošniki. Slovenski potrošniki so sicer tudi, ko gre za dolgoletno povprečje, precej previdni.

Vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, je junija v državah v območju evra prav tako upadla že četrti mesec zapored. Znižala se je z 0,98 na 0,92 točke. Trenutna raven kazalca je sicer še vedno zelo visoka, a padec kaže na to, da se bo okrevanje na področju industrije v prihodnjih mesecih upočasnilo.