V Nemčiji po pisanju časnika sicer pogajanja oblasti z bankami še niso tako daleč kot v Franciji, kjer je vsaj okvirni dogovor, sodeč po ponedeljkovih navedbah francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, že dosežen.

Kot piše časnik, ki se sklicuje na neimenovane vire iz pogajalskih krogov, naj bi pogajanja med nemško vlado in bankami potekala zelo konstruktivno, do dogovora pa bi morebiti lahko prišlo že v četrtek, ko naj bi se nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sestal z najpomembnejšimi zasebnimi upniki Grčije.

Nemške finančne ustanove naj bi se pri pristopu do refinanciranja grškega dolga zgledovale po francoskem modelu, po katerem bodo francoske banke 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra.

50 odstotkov prihodkov naj bi vložile v nove obveznice z daljšo, 30-letno, zapadlostjo. Cena novega zadolževanja naj bi imela fiksni del, ki bo enak obrestni meri za nova posojila Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra, ter variabilni pribitek, ki bo vezan na rast grškega gospodarstva.

Preostalih 20 odstotkov pa naj bi vložile v poseben sklad najbolj kakovostnih grških delnic, ki se bo obrestoval in bo služil kot zavarovanje za nova posojila Grčiji.

Državni sekretar na nemškem finančnem ministrstvu Jörg Asmussen je francoski pristop že označil za dobro podlago za nadaljnje pogovore, kot rečeno, pa naj bi se k njemu nagibale tudi banke.

Nemške banke naj bi bile do Grčije izpostavljene v višini okoli 20 milijard evrov, morebitna razglasitev delne nesposobnosti odplačevanja obveznosti oziroma t.i. defaulta pa bi lahko tudi zanje imela katastrofalne posledice.

V torek so se sicer pojavile govorice, da naj bi na vseevropskih bančnih stresnih testih padlo do 15 od 91 vključenih bank, ki bi se ob zaostritvi dolžniške krize in morebitnem ponovnem zdrsu območja evra in EU v večje gospodarske težave znašle v resnih problemih s solventnostjo. Šlo naj bi predvsem za grške, španske in portugalske banke, med njimi pa naj bi bilo tudi nekaj nemških.

V Evropski bančni agenciji (EBA), ki izvaja teste, so danes te govorice že zanikali in zatrdili, da nimajo nobene podlage. Rezultate namreč še proučujejo, objavljeni pa bodo šele julija.