"Človek je minljiv, obstajaš, da še sam ne veš, zakaj. Ko se zaveš absurdnosti obstoja, dobijo stvari svoj smisel. Komedijanti, je rekel Ježek, nismo tisti, ki spreminjamo svet, ampak smo mazivo, da življenje lažje teče,“ je razložil v pogovoru za spletni portal rtvslo.si.
Pesmi, v katerih prepoznamo mnoge elemente socialistične družbene ureditve poznih 80. let bivše Jugoslavije, so začele nastajati pred približno 20. leti ob osamosvojitvi Slovenije. Večino pesmi pove v primorskem oziroma goriškem narečju, nekatere tudi v cerkljanskem, narečna besedila pa dajejo njegovim pesmim poseben čar.
Mlakar je Abrahama praznoval na avtocesti, je povedal za spletni portal rtvslo. "Naš posel je precej ciganski, veliko si na cesti. Kolega mi je častil sendvič, alkohola pa ob tisti uri, ob enih zjutraj, ni bilo.“ Ponavadi se po slovenskih cestah z nastopov vozi s šoferjem, saj je preveč utrujen, da bi vozil sam.
Pravi, da ne pije zato, da bi prišel v kakšno višje psihično stanje. "Moje delo je precej suhoparno, napačno si je predstavljati, da si takrat v nekakšni sferi in ti zrastejo krilca. Pisanje besedil je kar resen posel,“ je pojasnil.
Mlakar je leta 1986 diplomiral iz dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Kot igralec je stalno zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v Novi Gorici, hkrati pa je avtor številnih songov za gledališke igre. Za komedijo Duohtar pod mus (SNG Nova Gorica) je napisal glasbo, za vlogo Sganarela je dobil nagrado za žlahtnega komedijanta. Predstava, v kateri je Mlakar združil ustvarjalno energijo z režiserjem Vitom Tauferjem, je konec marca doživela že 200. ponovitev. "Užitek je igrati, ekipa je prijetna. Takšna komedija je zelo hvaležna zaradi interakcije s publiko, kar je pri teatru najbolj žlahtno,“ je zaključil.
