"Brez zagonskih sredstev, ki smo jih pridobili na razpisu za spodbujanje socialnega podjetništva Evropskega socialnega sklada, nam ne bi uspelo ustanoviti podjetja," pravi Božena Blanuša, vodja projekta Iz koša, ki ga izvaja društvo Projekt človek. V podjetju so zaposleni trije bivši odvisniki od drog, ki sicer abstinirajo, vendar imajo pri "klasičnih" delodajalcih malo možnosti za zaposlitev, v projektu Iz koša pa iz starih oblačil, plastičnih vrečk in starega papirja izdelujejo nove uporabne izdelke, kot so copate, peresnice, toaletne torbice in torbice iz starih kosov oblačil. Ljudje so nad izdelki navdušeni, tudi s pridobivanjem materiala v podjetju nimajo težav, a se morajo za ohranjanje poslovanja kljub vsemu precej boriti.
Težko je biti konkurenca velikim
Problem je v sivi ekonomiji, saj se ne moremo kosati z velikimi podjetji, ki uporabljajo stroje, pravi Blanuševa, ki eno izmed rešitev vidi v vključevanju njihovega podjetja v večje proizvodnje, kjer bi lahko prevzeli določeno vrsto dela. "A je težko priti zraven," ugotavlja vodja projekta, ki pravi, da bi jim pomagala že sredstva za nakup strojev in lokacija, kjer bi vzpostavili proizvodnjo.
Če je prednost projekta Iz koša vse bolj aktualna in priljubljena ponovna uporaba izdelkov, si je pravo dejavnost izbralo tudi Društvo DSP Center, ki je pred dvema mesecema na Poljanski cesti odprlo Gostilno dela, v kateri sedem prav tako socialno ranljivih mladih pripravlja zdrave zajtrke, malice in kosila. "Smo konkurenca klasičnim gostilnam kot vsaka nova gostilna, ki je ali se bo ustanovila in je uspešna ali ne, odvisno od kakovosti svojega dela in storitev," je povedal Mitko Ivanovski iz Društva DSP Center. Uspeh Gostilne dela je tudi v možnosti za postavljanje tržnih cen, kakovostna in okusna hrana pa privabi številne stranke, ki se tudi rade vračajo. Vendar pa tudi v Gostilni dela ni šlo brez težav.
V vsakem primeru je potreben začetni kapital
"Prve težave so se začele z naborom mladih v vključitev v projekt, potrebovali smo veliko časa, da smo motivirali in prepričali potencialne kandidate za vključitev v projekt," je pojasnil Ivanovski, kot nadaljnje ovire pa navedel pogoje razpisov, v katerih je upravičen strošek za financiranje dejavnosti, na primer nakup opreme, le 15 odstotkov celotne vrednosti projekta. "Vse ostale stroške, kot so najem prostora in gradbena dela pri pripravi objekta, pa smo morali sofinancirati z lastnimi sredstvi, predvsem nosilca projekta, družbe Centerkontura," je pojasnil Ivanovski in kot pomanjkljivost omenil tudi, da morajo izvajalci tovrstnih projektov stroške najprej pokriti sami, saj evropska sredstva dobijo povrnjena šele po naložbi. "Ker finančno podporno okolje za pridobitev posojil za tovrstno izvajanje projektov ni urejeno, predvsem pri poslovnih bankah je take projekte v praksi zelo težko izvajati, veliko dobrih projektov in idej obtiči v predalih, ker potencialni izvajalci niso zmožni predfinancirati projektov in se enostavno niti ne prijavijo na razpise," ocenjujejo v društvu DSP Center.
Težave pri pridobivanju kandidatov so imeli tudi v društvu Šent, kjer so prav tako s sredstvi Evropskega socialnega sklada ustanovili turistično agencijo Premiki, ki deluje po konceptu dostopnega turizma. "Klasične agencije se redko ukvarjajo s potovanji za invalide na invalidskih vozičkih, saj je programe in potovanja zelo težko pripraviti, ključno je tudi vprašanje dostopnosti objektov, prevoznih sredstev..." je povedala direktorica podjetja Dolores Kores in nadaljevala, da je takšna praksa drugih agencij zanje prednost. A ker je pri potovanjih odločilna cena aranžmaja, agencija Premiki težko konkurira klasičnim agencijam, imajo pa v nasprotju s projektom Iz koša to srečo, da jih velike klasične agencije sprejemajo in jim omogočajo sodelovanje pri prodaji aranžmajev.
