"Privatizacija stavb in opreme je najhujša"

Zakon spodbuja vstopanje zasebnega kapitala v javne zavode, ugotavlja poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar, ki se zavzema za njegov umik. "Ko sta javno in zasebno skupaj, se v korist zasebnega krčijo javna sredstva, lastnina pa preide v roke zasebnika. V zdravstvu se je začelo s privatizacijo pravic in dejavnosti, zdaj pa nas čaka še privatizacija stavb in opreme. Ta je najhujša, saj škode ni mogoče popraviti več desetletij, in to pomeni konec socialne države," ugotavlja Bizjak-Mlakarjeva. Javni zavod bi lahko v zasebnih rokah po njeni oceni izginil s postopnim zmanjševanjem javnega deleža. Predlog namreč predvideva, da se, če zavod manj kot polovico sredstev pridobi iz državnega ali občinskega proračuna, ustanovi zavod z omejeno odgovornostjo, ki ima poslovno avtonomijo. Člen sicer določa, da je takšen zavod mogoče ustanoviti tudi, "če je to utemeljeno z vidika načina izvajanja in financiranja dejavnosti". "Zakaj bomo, če gre za dejavnost javnega interesa, zasebnemu kapitalu dali možnost, da si prisvoji javni del?" se sprašuje Bizjak-Mlakarjeva. Težava je po njeni oceni tudi v predvideni samostojni kadrovski politiki zavodov, ki lahko nekaterim poklicnim skupinam omogoči izstop iz javnega sektorja, je dodala. V primeru zdravstva lahko morebiten izstop zdravnikov na primer okrepi pritiske za še večje plače, je ponazorila.

Večina sindikatov javnega sektorja je zakonski predlog ocenila kot sprejemljiv, jih je pa nekaj nasprotovalo prav zaradi bojazni, da odpira vrata privatizaciji. Med njimi bil tudi Sindikat državnih organov Slovenije. "Zakon je široka cesta v privatizacijo," meni sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič. Med prvimi, ki bi se privatizirale, bi bile po njegovi oceni dejavnosti v zdravstvu, kjer so dolge čakalne dobe. Poleg tega zakon zavodom omogoča, da sprejmejo samostojne akte o plačah. Da je koncept zakona nesprejemljiv, je Ščernjavič ta teden opozoril tudi v pismu poslanskim skupinam. "Po vsebini je zakon ohlapen in spodbuja nadaljnjo komercializacijo razne vrste storitev v javnih zavodih. Zakon bo imel za posledico še večjo socialno razslojenost med državljani, ker bo imel velike negativne finančne posledice za posameznega uporabnika," je zapisal.

Štrukelj: Zakon privatizacijo onemogoča

Vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj nasprotno meni, da zakon ne omogoča privatizacije. "Ker sem bil bil vedno oster nasprotnik privatizacije javnega sektorja, sem zelo pazil, da so iz teksta ob usklajevanju s sindikati izginili vsi elementi, ki bi jo omogočili. Res pa je, da je imel zakon na začetku takšen namen, saj je bila možnost javno-zasebnega partnerstva bistveno bolj odprta kot zdaj, poleg tega pa bi lahko glede na prvotne različice nepremičnine pod določenimi pogoji prešle v zasebno last. Temu smo se kategorično uprli, tako da sedanje besedilo privatizacijo javnim zavodom praktično onemogoča. Po moji presoji v zakonu ni možnosti, da bi javni zavod spremenili v zasebni," je poudaril. Štrukelj prav tako ugotavlja, da samostojna kadrovska politika, kot jo predvideva zakonski predlog, poklicnim skupinam ne bo omogočala izstopanja iz sistema javnih uslužbencev. "To se lahko zgodi samo prek zakona o sistemu plač v javnem sektorju," je poudaril.

Med prednostmi zakona je po njegovih besedah zahteva po standardih in normativih, ki so ključni element transparentnega poslovanja. V zdravstvu ali kulturi jih na primer še ni, je spomnil, čeprav je šele na njihovi podlagi mogoče primerno vrednotiti posameznikovo delo in obremenitve. "To je pomemben prispevek k racionalizaciji javnega sektorja. Če verjamemo, da je ta dober za socialno državo, ga lahko ohranjamo le tako, da je organiziran pregledno in da z javnimi sredstvi dela razumno. Če tega ni, so kritike upravičene," je sklenil Štrukelj.