Včeraj je Belgija prestopila še en mejnik - vlade ji namreč ni uspelo sestaviti niti po letu dni od lanskih julijskih volitev. Medtem je država dokaj mirno vozila med čermi finančne krize, krepila se je gospodarska rast, opravila pa je tudi predsedovanje Evropski uniji. Zgolj v funkciji vršilke dolžnosti si lahko zdaj že tako rekoč brezčasna vlada Yvesa Leterma pripiše, da EU belgijske politične krize med njenim predsedovanjem sploh ni opazila oziroma da ji je uspelo celo prebiti dolgoletno blokado v zvezi z enotnim evropskim patentom. Brez zapleta se je Belgija s svojimi letali pridružila tudi mednarodnemu posredovanju v Libiji, sprejela proračun za prihodnje leto in se, ne nazadnje, veselila uspehov državne nogometne reprezentance, ki jo sestavljajo igralci obeh jezikovnih skupnosti, ki se ne moreta dogovoriti o vladi.

Začasno do rednih volitev?

"Tehnično gledano, lahko ta začasna vlada traja vse do rednih parlamentarnih volitev leta 2014," je ocenil politični analitik David Sinardet. Volje za nove predčasne volitve med Belgijci namreč ni, saj so tudi minuli teden objavljene ankete pokazale, da ne morejo prinesti nobene spremembe v zdajšnji blokadi 150-članskega parlamenta, v katerem imata med dvanajsterico strank nova flamska zveza (N-VA) in valonski socialisti 27 oziroma 26 sedežev, nadaljnjih 17 oziroma 18 pa so si razdelili flamski krščanski demokrati in valonski reformisti. Flamsko obarvane stranke imajo kot običajno resda večino parlamentarnih sedežev, toda postopek imenovanja vlade zapleta določilo, da mora biti pri tem upoštevano jezikovno ravnovesje in torej morajo v koalicijo povabiti frankofonske partnerje. Belgijski kralj Albert II. je v tem času tradicionalno funkcijo "informatorja" (po navadi šefa zmagovalne stranke, ki zbere informacije o možni koaliciji) razširil še z uvedbo "predformatorja", in sicer predsednika valonskih socialistov, da bi ta skušal skrpati vladno koalicijo. Uspeh je bil enako ničen tudi z mediatorji - predsednikoma obeh parlamentarnih domov Dannyjem Pietersom in Andréem Flahautom ter nekdanjim predsednikom flamskih socialistov Johanom Vande Lanotteom. Kralju se februarja tudi ni izšel poskus s podpredsednikom začasne vlade in članom valonskega reformnega gibanja Didierom Reyndersom, ki mu je pripadla "čast" rušenja iraškega rekorda brez vlade, ki so ga protestniki na bruseljskih ulicah 17. februarja cinično obeležili s sloganom "Ja, Belgijci, uspelo nam je!".

O vladi tudi misica

Obletnica jalovih poskusov sestavljanja vlade Belgijcev sploh ni vznemirila. Oglasila se je njihova lepotna kraljica 19-letna Justine de Jonckheere z menda svojo in ne v usta ji položeno izjavo: "Belgija je lepa! Veliko imamo, flamsko morje in valonske gozdove. Priznati pa moram, da ima država tudi probleme." Hkrati je Le Soiru dejala, da politiki brezkončno sestankujejo, a se o ničemer ne sporazumejo. "V svoje vino bi morali dodati malo vode," je še zažgolela misica, Belgijci pa se vse bolj očitno na vladno krizo odzivajo z nam z druge strani znanim "So what?!*"

(*Sloviti Pahorjev stavek: "Pa kaj potem?")