"S tem ko dajemo osnutek NEP v 45-dnevno javno obravnavo, se začenja proces razprav o energetski prihodnosti Slovenije," je na današnji novinarski konferenci povedala gospodarska ministrica Darja Radić. "Pred področjem so veliki izzivi. Potrebno bo poskrbeti, da bo naša preskrba z energijo čimbolj neodvisna," dodaja. "Če bi čas lahko zavrteli nazaj, se za investicijo v TEŠ 6 ne bi odločili," pa je povedal direktor direktorata za energetiko Janez Kopač.
V NEP je predvidenih več scenarijev, ki se razlikujejo v tem, kateremu viru energije dajejo prednost. Trije ključni viri so hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska energija: "Vsak scenarij ima svoje prednosti in slabosti," pojasnjuje Radićeva. Jedrska nesreča v Fukušimi jedrski scenarij zagotovo postavlja v drugačno luč,ampak zaradi te nesreče se Slovenija ne misli odpovedati nuklearki.
Prihodnosti prinaša učinkovito rabo, izkoriščanje obnovljivih virov, razvoj omrežij
V viziji prihodnosti energetike se program osredotoča na tri področja: učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in razvoj omrežij.
Kopač je pojasnil, da NEP vključuje pet scenarijev: trem obstoječim sta bila dodana dva nova, ki predpostavljata, da do gradnje TEŠ 6 ne pride, namesto tega pa bi prišlo do obnove blokov 4 in 5. V javno obravnavo gre vseh pet scenarijev, na koncu pa bo sprejet le eden.
Šesti blok je v nacionalni program vključen v obliki, kot se že izvaja, torej 600-megavatni blok, in sicer v tri osnovne scenarije, medtem ko v dodatnih dveh scenarijih izgradnja tega bloka ni predvidena. Omenjena scenarija sta sicer po okoljskih kriterijih bolj sprejemljiva, sta pa nekoliko manj ugodna zaradi pričakovane višje cene elektrike.
Vsi scenariji vsebujejo tudi jedrsko opcijo, kar bi v praksi pomenilo podaljšanje obratovanja za 20 let. Gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško predvidevata dva scenarija (eden od treh osnovnih in eden od dveh dodatnih), vendar pa ni realno pričakovati, da bi drugi blok začel obratovati pred drugo polovico 20. let tega stoletja. Za izgradnjo pa obstaja še en predpogoj, in sicer realizacija projekta izgradnje končnega odlagališča radioaktivnih odpadkov.
"Gradnja drugega bloka bi stala med tremi in petimi milijardami evrov. Lahko bomo srečni, če bomo v takem projektu sploh večinski lastniki," pravi Kopač, ki je pojasnil še, da gradnja hidroelektrarn na Muri ni predvidena, v NEP se dopušča zgolj možnost, da bi tam obstajale. Poudaril je tudi, da vsi scenariji omogočajo stabilno oskrbo z energijo: "Naša usoda ni odvisna od Teša 6."
Do leta 2030 od 25 do 29 milijard evrov za investicije v energetiko
NEP predvideva, da Slovenija do leta 2030 potrebuje od 25 do 29 milijard evrov za investicije v energetiki: "Devet odstotkov potrebnih sredstev naj bi dobili iz proračuna. Številke res izgledajo gromozanske, a so realne," pravi Kopač. Pri naložbah računa tudi na sredstva zasebnih investitorjev ter upa, da bo državni zbor dokončno besedilo NEP sprejel do novega leta.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z NEP, če Zares zapusti koalicijo, pa Radićeva odgovarja, da je NEP pripravil Inštitut Jožef Stefan. "Prepričana sem, da se bo tudi novi minister vključil v javno obravnavo programa in bo nadaljeval naše delo," pravi Radićeva, ki dodaja še, da razrešitev Kopača ni stvar obravnave.
