Pri tem so pridržali pet oseb, po dostopnih informacijah nekdanjega izvršnega direktorja v Vegradu Mateja Košiča, nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria Consultants Andreja Oblaka, njegovo soprogo Heleno Oblak in Nebojšo Jankovića, nekdanjega zastopnika več "off-shore podjetij iz Liechtensteina in slovenskih družb, ki so v lasti Andreja Oblaka. Nekdanja generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak se je pridržanju za zdaj izognila, ker je bila včeraj v tujini, so pa kriminalisti preiskali njeno hišo v Mislinji. Prav tako so obiskali še prostore Košičevega podjetja Molet in stavbo v Dravljah, kjer domuje več Oblakovih podjetij. Kriminalisti so do zaključka redakcije iz pridržanja izpustili vse osebe z izjemo Košiča.

Preiskava prek dveh front

Kot so včeraj sporočili iz Policijske uprave Celje, so kriminalisti "iskali materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku". Po naših informacijah so pod drobnogledom kriminalistov domala vsi nepremičninski in drugi posli, ki jih je Vegrad opravil prek podjetij iz Liechtensteina in Paname. Spomnimo, na računih dveh bank v alpski kneževini, tamkajšnji izpostavi banke Hypo in Liechtensteinische Landesbank je v okviru štirih večjih nepremičninskih projektov (Gina, Rotonda, Celovški dvori in Grbina) med letoma 2005 in 2007 končalo okoli 40 milijonov evrov, ki sta jih Vegrad in Hypo Alpe Adria Consultants nakazala v obliki kupnin za projektna podjetja ali provizij. S temi posli naj bi na "off-shore" podjetja ustvarila več kot 28 milijonov evrov "plusa". To je približno devetkrat več od vsote vseh Vegradovih čistih dobičkov med letoma 2005 in 2008, ko je bilo domače gradbeništvo na vrhuncu rasti.

Kot smo neuradno izvedeli, kriminalisti preiskavo poslov, ki so pomembno pripomogli k finančnemu izčrpanju Vegrada, vodijo na dveh frontah: domači in mednarodni. Na prvi naj bi tudi z dokumentacijo, računalniško opremo in drugimi predmeti, ki so jih zasegli pri včerajšnji preiskavah, poskušali najti dokaze za potrditev suma, da so Tovšakova, Košič in Oblak z nakazili v Liechtenstein storili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic.

"Sistem" za črpanje denarja iz Vegrada

Pri tem je morda ključen podatek, da so bili nepremičninski posli v trikotniku Vegrad-Hypo-Liechtenstein izpeljani po bolj ali manj enakem vzorcu, kar bi lahko dokazovalo obstoj "sistema" za črpanje denarja iz Vegrada. Prvi korak je tako storila ena od družb iz skupine Hypo, ki je ustanovila posebno "prazno" podjetje in ga nato za nekaj tisoč evrov prodala v Liechtenstein.

Takoj zatem je novoustanovljeno podjetje od Hypo Alpe Adria Bank dobilo posojilo za nakup zemljišča v Ljubljani, v drugi fazi pa je lastnik iz Liechtensteina podjetje skupaj z zemljiščem za več milijonov evrov preprodal bodisi neposredno Vegradu bodisi spet eni od Hypovih družb, ki ga je nato prodala velenjskemu gradbincu. Na tak način naj bi v Liechtensteinu pristalo več kot 35 milijonov evrov. Še dodatnih 4,6 milijona evrov pa so Vegradova podjetja na račune "off-shore" podjetij v Liechtensteinu nakazala v obliki provizij za posredovanje pri zgoraj opisanih poslih.

Na drugi, mednarodni fronti je preiskava usmerjena v iskanje podatkov o dejanskih prejemnikih denarja, ki je končal v Liechtensteinu. Kot smo razkrili v Dnevniku, so vsa "off-shore" podjetja, ki niso imela ne zaposlenih ne referenc, danes pa je večina že v likvidaciji, domovala na naslovu odvetnika Gerolda Hoopa iz Vaduza, sicer enega od osumljencev v zadevi Hypo, ki je bil s to bančno skupino tudi tesno poslovno povezan. Poleg tega, da je bil med letoma 2005 in 2009 zastopnik švicarskega podjetja Hyposervice AG, je v upravnem odboru Hypo Alpe Adria Bank v Liechtensteinu, kjer so imela "off-shore" podjetja večji del računov, sedel njegov brat in partner v skupni odvetniški pisarni Wilfried Hoop.

Se bodo preiskave Celjanov, NPU in Avstrijcev "srečale"?

Razlago, da so bili idejni očetje poslov prek trikotnika Vegrad-Hypo-Liechtenstein prav nekdanji vodilni v celovški banki, kar samo po sebi ne zmanjša verjetnosti, da bi se lahko del denarja "vrnil" nekdanjim vodilnim v Vegradu, bi lahko dokazovala še dva podatka. Prvič, da so po zatrjevanju Mateja Košiča pogodbe z liechtensteinskimi posredniki pripravljali v Hypu in da v Vegradu nikoli niso videli odvetnika Hoopa. In drugič, da je avstrijski podjetji, ki jima je Vegrad leta 2008 nakazal skoraj pet milijonov evrov za nakup skoraj polovičnega lastniškega deleža hotelskega kompleksa Skiper v Savudriji (tega posla celjski kriminalisti po naših informacijah ne preiskujejo), takrat vodil Gerhard Kucher, nekdanji hišni odvetnik Hypo Banke in tesen poslovni sodelovalec njunih nekdanjih prvih mož, Wolfganga Kultererja in Günterja Striedingerja.

Tudi zato se zdi logično, da se bodo preiskave, ki jih za zdaj ločeno vodijo posebna enota avstrijske kriminalistične policije, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Policijska uprava Celje, prej ali slej "srečale". Poleg tega, da naj bi bil po nepotrjenih podatkih med osumljenimi v avstrijski preiskavi, ki je pod drobnogled vzela tudi Vegradovo gradnjo v Savudriji, tudi Andrej Oblak, ima Vegrad pomembno vlogo tudi v preiskavi spornih poslov slovenskega Hypa, ki jo vodi NPU.

Povezave Hilde Tovšak in Hypa tudi do Krka

Tri nekdanje vodilne v banki (Antona Romiha, Marcela Sumperja in Aleksandra Skubica) naj bi namreč sumil domnevne pridobitve velike protipravne premoženjske koristi pri financiranju Vegradovega projekta Rotonda (domnevno z zelo slabo zavarovanimi posojili) v višini šestih milijonov evrov. Kot smo že poročali, naj bi ti pristali na tajnih računih tako omenjenih kot tudi tretjih oseb na čelu s Tovšakovo, ki je to sicer zanikala. Za protiuslugo naj bi Vegrad po ugotovitvah NPU Romihu zgradil tudi hišo na hrvaškem otoku Krk.

Iz PU Celje so včeraj še sporočili, da bodo kriminalisti v naslednjih dneh zaseženo dokumentacijo, računalniško opremo ter druge predmete, ki so jih zasegli pri hišnih preiskavah, pregledali in analizirali ter preučili podatke, ki so jih pridobili z zbiranjem obvestil v predkazenskem postopku.

primoz.cirman@dnevnik.si