Po naših podatkih kriminalisti niso pridržali nobenega od sedanjih ali nekdanjih članov nadzornega sveta Elektra Maribor, kar nam je včeraj pozno popoldne potrdil tudi sedanji prvi nadzornik Roman Ferenčak. Ta je še pojasnil, da bodo nadzorniki o ukrepih razpravljali v naslednjih dneh, pri tem pa ne izključuje možnosti zamenjav v vodstvu družbe.

Po uradnih virih, ki so sicer skopi, naj bi šlo za dve preiskavi, pri čemer se je prva nanašala na sporni postopek izbire izvajalca gradbenih del za novo medicinsko fakulteto v Mariboru in s tem povezane sume kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril.

Spomnimo, tamkajšnja univerza je po večletnih zapletih junija lani izbrala konzorcij podjetij Meteorit, Alpine Bau in CPM. Ta je na razpisu oddal najvišjo ponudbo, vredno 33,7 milijona evrov.

Čeprav je bila ponudba konzorcija približno 4,2 milijona evrov dražja od konkurenčne, ki sta jo oddali podjetji Granit in Begrad, je vodstvo univerze gradbeni trojček izbralo, ker je ponudil najdaljšo garancijo, 30 let za konstrukcijo in 10 let za opremo, s čimer je na razpisu zbral največ točk. Pritožbi Granita in Begrada je državna revizijska komisija ugodila, univerza pa je Meteoritov konzorcij izbrala tudi v drugo. Po štirih uspešnih pritožbah Granita in Begrada v zadnjih desetih mesecih je Ivan Krajnc, rektor medicinske fakultete, ki je od univerze prevzela oddajo posla, tega marca letos s sklepom predal Begradu in Granitu. Fakulteto bosta zgradila za 39 milijonov evrov, kar je 10 milijonov evrov več od cene iz prvotne ponudbe, ki jo je oddal na razpisu.

Gajšek napoveduje ovadbe

Gajšek je potrdil, da so bili danes v podjetju kriminalisti, ki so preiskovali postopke pred začetkom gradnje medicinske fakultete in iz podjetja odnesli nekaj dokumentacije. "To so storili na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je podal g. Kosi, direktor Granita," je povedal. Poleg odškodninskih tožb, ki so jih na Meteoritu že vložili proti podjetju Granit, je zdaj Gajšek napovedal še "kazenske ovadbe zoper Kosija in Ivana Krajnca".

Prav Granit, ki ga kriminalisti za razliko od Meteorita včeraj sicer niso obiskali, je stična točka obeh primerov. Podjetje namreč po dostopnih podatkih posluje tudi z Elektrom Maribor, pri tem pa je na veliko sodeloval z Zidarstvom Kokollari iz Slovenskih Konjic. To je bilo po naših informacijah "dvorni" gradbinec Elektra Maribor, predvsem pri poslih, povezanih z izdelovanjem omrežja in pri polaganju kablov. Podjetje Kokollari tako Elektro Maribor kot Granit na svoji spletni strani tudi uradno navaja kot svoja dva največja kooperanta. Kriminalisti naj bi sumili, da naj bi prav Zidarstvo Kokollari skupaj s podjetjem Izkop, ki je bilo do leta 2009 v lasti Gregorja Jagra, obvladovalo gradbene posle za drugo največje slovensko elektrodistribucijsko podjetje, pri čemer naj bi dejansko šlo za kartel več manjših gradbincev.

Golobiča skrbela zamuda pri gradnji fakultete, Kopač naj bi zahteval zamenjavo vodstva Elektra Maribor

Včeraj smo izvedeli še nekaj podrobnosti iz preiskave. Ključni človek gradbincev na "drugi strani" naj bi bil Petrovič, ki naj bi ga kriminalisti sumili nedovoljenega prejemanja daril, domnevno v višini desetine oddanih poslov. Pod lupo kriminalistov naj bi bili posli iz let 2009 in 2010, pri čemer naj bi začetek preiskave (začetek 2011) sovpadal s pomembnimi spremembami v Elektru Maribor. Februarja letos naj bi namreč Kosmačin s položaja direktor sektorja strokovnih služb umaknil Miroslava Prešerna, ki je do takrat veljal za "direktorja v senci". Tudi zato poznavalci razmer v Elektru Maribor včeraj niso skrivali presenečenosti nad tem, da med pridržanimi ni bilo Prešerna.

Največja uganka včerajšnjih preiskav se skriva v besedah prvega moža NPU Roberta Črepinka. "Nekaj oseb se prepleta, zato obe preiskavi (medinska fakulteta in Elektro Maribor, op. a.) potekata hkrati," je dejal. Za zdaj obe zgodbi tako ali drugače povezuje tudi Zares. Kot je znano, je avgusta lani po številnih zapletih z oddajo gradnje medicinske fakultete rektorju mariborske univerze Ivanu Rozmanu pisal minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, sicer predsednik Zaresa, in mu predlagal, da ponovno odloči o izbiri izvajalca del med preostalimi ponudniki, ki so oddali formalno popolno ponudbo. Očitke, da je s tem posegel v razpis z namenom favoriziranja Begrada, je Golobič označil kot "natolcevanje". "Ministra sta skrbela zlasti zamuda z gradnjo in pomanjkanje zdravnikov. To je tudi edini legitimen, legalen in možen interes," so tedaj sporočili z ministrstva.

Krogi iz omenjene stranke so imeli pomembno vlogo tudi pri imenovanju Kosmačina na čelo Elektra Maribor. Spomnimo, nadzorni svet, ki ga je takrat vodil član mariborskega Zaresa Matjaž Madžarac, je Kosmačina, ki je na položaju nasledil Stanislava Vojska iz SLS (ta naj bi odstopil na domnevno zahtevo vodje direktorata za energijo pri ministrstvu Janeza Kopača, prav tako člana Zares), marca na čelo družbe imenoval v spornih okoliščinah. Od petih članov sta namreč zanj glasovala le dva (trije so se vzdržali), pri čemer nadzorniki pred tem niso opravili razgovorov z ostalimi kandidati na razpisu. Madžarac nam je včeraj zatrdil, da v času vodenja nadzornega sveta Elektra Maribor ni imel nobenih indicev o spornih poslih.

Imenovanje je takrat močno razburilo ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je kmalu zatem vladi predlagal, naj država na skupščini družbe glasuje za odpoklic nadzornikov. "Želel sem preveriti obstoj morebitnih klientelnih povezav, poleg tega pa je bil že sam način imenovanja na meji legalnega," nam je včeraj dejal Lahovnik. A vlada njegovega predloga nikoli ni potrdila. Takoj po Lahovnikovem odstopu ga je namreč z dnevnega reda umaknila tedaj še državna sekretarka na ministrstvu Darja Radić. "Nisem imela indicev, da bi bilo kar koli narobe, zato se za ta korak nisem odločila," nam je včeraj dejala Radićeva.