"Stik ali izpostavljenost strupenim snovem sproži pojav različnih duševnih simptomov. Najpogosteje se pojavijo strah, anksioznost, depresivnost, občutki nemoči, negotovost, osebna ali spoznavna neučinkovitost, izogibanje gibanju v naravi, nestrpnost, agresivnost in nezaupanje do uradnih inštitucij. Stres zaradi bivanja v onesnaženem okolju povzroča tudi slabenje imunskega sistema, zaradi česar so ljudje še bolj zdravstveno in psihološko ogroženi, kot bi bili, če bi upoštevali zgolj vpliv strupenih snovi," v pred kratkim predstavljeni študiji Psihološki učinki onesnaženega okolja ugotavljata dr. Peter Umek in dr. Igor Areh s fakultete za varnostne vede.
Največ zaskrbljenosti in občutka nemoči
Anketa v okviru študije, pri kateri sta sodelovala tudi mag. Vlado Odar in Jerneja Šifrer, je zajela 700 prebivalcev nekaterih ekološko bolj ogroženih krajev. Z vprašalnikom so se obrnili na prebivalce Gornje Radgone (gost tovorni promet v preteklosti), Zasavja (Termoelektrarna Trbovlje, cementarna Lafarge), Celjske kotline (onesnaženost tal zaradi stare cinkarne) in Tenetiš (odpadki). Največ anketiranih je pri sebi zaznalo zaskrbljenost, ki so jo na lestvici od 1 do 10 v povprečju ocenili z visokih 7,36, in občutek nemoči (7,3), anketiranci pa so potožili še o intenzivni razdražljivosti, depresivnosti in tesnobnosti, za katere krivijo prav onesnaženo okolje, v katerem živijo. Najbolj kritično so se v vseh pogledih odzvali v Zasavju, kjer domačini tudi najbolj pesimistično dojemajo (ne)pripravljenost oblasti za reševanje zapletov z domnevno spornim sežiganjem odpadkov v Lafargeu Cementu, hkrati pa so Zasavci izmed vseh anketiranih tudi najbolj prepričani, da okoljske težave negativno vplivajo tako na njihovo zdravje kot tudi na družbeno življenje.
Negativen vpliv prevelike vneme
Tudi v drugih okoljsko problematičnih krajih ljudje najmočneje dvomijo o vladi, svojih zaveznikov pa ne vidijo niti v gospodarstvu, ki je pogosto povzročitelj onesnaževanja, niti v sodstvu. Najbolj zaupajo nevladnim organizacijam in novinarjem, ki pa lahko prav tako vplivajo na večje nezadovoljstvo ljudi. Čeprav je delovanje nevladnih organizacij pogosto izjemno koristno in celo nujno, lahko prevelika vnema namreč sproži tudi negativne učinke: "Negativni občutki življenja v ogroženem okolju se lahko pojavijo že samo zaradi prepričanja, da smo izpostavljeni nevarni snovi. Tudi če do dejanske izpostavljenosti ni prišlo, je že prepričanje dovolj, da se sproži stresni odziv, ki ima posledice na področju telesnega in duševnega zdravja," razlaga Umek.
