Čeprav Trichet nasprotuje prenosu izgub na upnike, pa je izrazil podporo finančnim institucijam pri nameri, da vzdržujejo zdajšnjo raven neporavnanih kreditov. „To ne pomeni, da nasprotujemo temu, da zasebni sektor ravna podobno kot evropske finančne institucije pred enim letom, v času prvega paketa finančne pomoči Grčiji,“ je izjavil na včerajšnjem srečanju v Montrealu. „To ne predstavlja neizpolnjevanja obveznosti, to se nam pri ECB zdi ustrezno ravnanje.“
Oblikovalci politike pri ECB nasprotujejo vsakemu ukrepu, ki bi lahko predstavljal neizpolnjevanje obveznosti, saj se na vsak način želijo izogniti scenariju, ki ga je včeraj evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn opisal kot „katastrofa Lehman Brothers“. Prejšnji teden sta anonimna uradnika razkrila, da ECB resno razmišlja o obnavljanju obveznic kot alternativnem ukrepu za lajšanje grškega javnofinančnega krča.
Tudi v Grčiji možen referendum
Sredi naraščajočega nezadovoljstva zaradi varčevalnih ukrepov v Atenah je grški premier George Papandreou včeraj omenil možnost referenduma o varčevalnih in reformnih ukrepov, ki bi pripomogel k vzpostavitvi socialnega dialoga. Finančni minister George Papaconstantinou pa se je danes obvezal k pospeševanju prodaje državnega premoženja in naznanil, da bo načrte o zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na okoli 1 odstotek BDP do leta 2015 v prihajajočih dneh predstavil parlamentu.
Grčija je včeraj sicer predstavila tudi prvi korak v programu privatizacije, ki si prizadeva pridobiti 50 milijard evrov od prodaje državnega premoženja in gradnje nepremičnin do leta 2015.
V primeru, da se upravljanje grškega gospodarstva izboljša in vlada izpelje verodostojno prodajo državnega premoženja, pa ECB ne vidi „potrebe po restrukturiranju ali zategovanju pasu, takšne ukrepe smatramo celo za neprimerne,“ je dejal Trichet. „Grčija je verjetno najpremožnejša država glede na delež nepremičnin v BDP. Če to v celoti dojamejo tudi opazovalci in vlagatelji, lahko to pomembno prispeva k izhodu iz krize, seveda le pod pogojem, da se privatizacija izpelje verodostojno in transparentno.“
Kljub temu pa Trichet poudarja, da je potrebno poleg prodaje premoženja temeljito izboljšati zlasti makroekonomsko, fiskalno in stroškovno politiko v Grčiji, pomembno vlogo pri izhodu iz krize pa imata tudi EU na eni in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) na drugi strani.
Evro ostaja
Papandreu je ovrgel vsakršno možnost predčasnih volitev kot tudi odpravo evra, kot prednostno nalogo pa je izpostavil preprečitev grškega bankrota in pridobivanje politične podpore gospodarskim reformam.
Evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn pa je včeraj v Strasbourgu oznanil, da se EU glede Grčije sooča z resnimi razmerami in potrebuje dosego soglasja še pred srečanjem finančnih ministrov Unije, ki bo potekalo 20. junija.
