Njegove poškodbe po petkovem raketnem napadu na mošejo v predsedniški palači vendarle niso bile tako nedolžne, kot so ljudem sprva poskušali dopovedati njegovi svetovalci. Ožgalo mu je obraz in vrat, šrapneli izstrelka pa so ga zadeli v prsni koš, nedaleč od srca. Včeraj je bil v Riadu že pod skalpeli zdravnikov. Čeprav v vladajoči predsednikovi stranki zatrjujejo, da se bo 69-letni Saleh vrnil v domovino, je za protirežimske protestnike že jasno, da je v arabski pomladi de facto padel tretji arabski avtokrat. Na "trgu sprememb" pred univerzo v Sani so si bili protestniki včeraj enotni: "Danes se je Jemen ponovno rodil." Za mnoge je bil to njihov najsrečnejši dan v zadnjih 33 letih. Toliko časa na oblasti že vztraja Saleh.
Državo vodi podpredsednik
Najrevnejša arabska država je po petkovem napadu pred velikim oblastniškim vakuumom. Če bi bili napadalci le malce bolj natančni, bi namreč Jemen v hipu ostal brez vsega političnega vrha. Saleh je v Savdsko Arabijo odpotoval s premierjem, obema namestnikoma predsednika vlade in predsednikoma obeh domov parlamenta, ki so v petkovem napadu prav tako utrpeli poškodbe. Spremljala naj bi ga tudi žena in približno dvajset članov njegove družine. Med njimi pa ni sina Ahmeda Saleha, poveljnika elitne republikanske garde, ki predsedniku še ni obrnila hrbta, in vplivnih Salehovih nečakov Amarja in Jehije, poveljnikov obveščevalno-varnostnih agencij. Prav to dejstvo naj bi nakazovalo, da se hudo ranjen predsednik še vedno ne namerava odpovedati oblasti. S predsednikovimi pooblastili državo zdaj vodi podpredsednik države Abd-Rabbu Mansur Hadi. Do zdaj še ni nagovoril ljudstva, se pa je zato že sestal z generali, Salehovim sinom in ameriškim veleposlanikom.
Takšnega odhoda iz Jemna si Saleh zagotovo ni predstavljal, kaj šele želel. Ko mu je bila kar dvakrat ponujena možnost za častni odhod, je ni hotel sprejeti. Vedno znova je zavrnil načrt za prenos oblasti, ki ga je pod taktirko Savdske Arabije in z blagoslovom ZDA pripravila regionalna gospodarska organizacija Svet za zalivsko sodelovanje (GCC). V minulih desetih dneh so v prestolnici poleg mirnih protestov proti Salehu izbruhnili spopadi med vladnimi silami in vplivnim plemenom Hašidov, ki se je s starešino Sadikom Al Ahmarjem pridružilo protestniškim zahtevam za Salehov odhod. Prav omenjeno pleme so predsednikovi svetovalci okrivili za petkov precej natančen raketni napad na predsedniško palačo. Toda storilci so vse prej kot jasni. Hašidi so obtožbe zavrnili, del vojske pa je včeraj odgovornost za napad pripisal Al Kaidi.
Ključna vloga Savdijcev
Dolga odsotnost Saleha iz Jemna bi vsekakor povečala tveganja, da se obetajoči boj za oblast hitro prelevi v popolno državljansko vojno. Destabilizacija Jemna nikakor ni v interesu Savdske Arabije, ki s svojo južno sosedo deli 1500 kilometrov dolgo mejo. Prav zato je Riad po petkovem napadu vnovič hitro ukrepal. Po Sani kroži govorica, da je kraljevi dvor Saleha prepričal v zdravljenje v Savdski Arabiji in mu tako ponudil še zadnjo možnost za "častni umik".
Preden je sedel na posebno letalo za Riad, so Savdijci med vladnimi silami in Hašidi (poveljujejo konfederaciji desetih plemen iz severa države) izpogajali teden dni prekinitve spopadov. Čeprav je včeraj v Sani, Taizu in Adnu prihajalo do novih manjših spopadov, premirje v večini drži. V naslednjih dneh bo Savdska Arabija s svojim vplivom med jemenskimi plemeni verjetno začrtala nadaljnjo pot svoji južni sosedi.
