Poslanec SLS je prepričan, da je trenutno veljavni zakon primeren.

Do arhivskega gradiva je bilo po besedah Kresa mogoče že v preteklosti dostopati. S sedanjim poskusom spremembe obstoječega zakona pa prihaja do kršenja javnega načela enakosti pred zakonom. "Kar naenkrat se odločiti, da nekaj ni dobro in zato spreminjati zakon je nestrokovno," meni Kres.

Kot poudarja, s popolno dostopnostjo arhivskega gradiva, ki je nastalo pred 17. majem 1990, ni ogrožena niti nacionalna varnost niti varnost posameznikov, ki so opravljali obveščevalne dejavnosti v tujini. Trenutno veljavni zakon po njegovih besedah vsebuje določbo, da o dostopu do arhivskega gradiva z občutljivimi osebnimi podatki oseb, ki niso bile nosilke javnih funkcij, odloča posebna arhivska komisija. Ta pa mora po njegovih besedah biti sestavljena nevtralno.

Poslanec je tudi povedal, da je potrebno - dokler ne bomo prišli do novega zakona - dosledno izvajati sedanji zakon, ki lahko zaščiti vse občutljive podatke v zvezi z državo. Ob tem dodaja, da obstajajo podatki, ki ne smejo priti v javnost nek določen čas v skladu z odločitvijo arhivske stroke.

Zakonu po besedah Kresa v stranki SLS nasprotujejo zato, ker menijo, da se vlada ni lotila spremembe trenutno veljavnega zakona na ustrezen način, saj bi, kot meni, morala priti do novega zakona s konsenzom, glavno besedo pa bi morala imeti stroka. Zato Kres predlaga, da bi stopili skupaj, se dogovorili ter napisali zakon, ki bo ustrezno uredil to problematiko.

V tujini dostopnost do arhivov obveščevalnih služb urejena različno

Dostopnost do arhivov nekdanjih političnih policij je v tujih državah urejena različno. V Estoniji dostop do arhivov nekdanje politične policije skorajda ni omejen. v Romuniji so vsi tovrstni arhivi ob določenih izjemah zaprti 30 let, v Srbiji in Črni gori pa to področje sploh ni urejeno.

Ureditev na ravni EU

Enotnega predpisa, ki bi v državah članicah EU urejal dostopnost do arhivov služb državne varnosti, ni, zato je to vprašanje prepuščeno zakonodaji posameznih držav članic. Pomembnejši predpis, ki ga je v zvezi s tem sprejel Evropski parlament, je Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki so jo evropski poslanci sprejeli aprila 2009.

V resoluciji Evropski parlament "obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave". Zato parlament vse države poziva "naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb". Pri čemer pa je, kot navaja resolucija, treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene.

Ureditev v nekaterih državah Evrope

Ker se v predreferendumski kampanji o zakonu o arhivih pojavljajo različne interpretacije o tem, kako je vprašanje odpiranja arhivov omenjenih služb urejeno v drugih državah, zlasti državah nekdanje vzhodne Evrope, je Arhiv RS na državne arhive Češke, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Slovaške, Nemčije, Hrvaške, Poljske in Estonije zaprosil za pojasnila, kako je to vprašanje urejeno pri njih. Odgovore je prejel od šestih arhivov in jih objavil na svoji spletni strani.

ROMUNIJA

Iz odgovorov Romunskega državnega arhiva je razvidno, da je v Romuniji po zakonu vso gradivo nekdanje službe državne varnosti Securitate zaprto 30 let, na podlagi posebnega dovoljenja pa so mogoče tudi izjeme. Ob tem direktor arhiva Dorin Dobrincu priznava, da je v nekaterih primerih t. i. nacionalna varnost izgovor za omejitev dostopa. "Večje število agentov in uslužbencev iz Securitate je namreč še vedno zelo vplivnih in poskušajo omejiti dostop do dokumentov, za katere menijo, da ne bi smeli biti javni," je zapisal.

HRVAŠKA

Na Hrvaškem po navedbah direktorja Hrvaškega državnega arhiva Stjepana Ćosića dostop do arhivskega gradiva nekdanjih obveščevalnih služb urejajo splošni predpisi o varovanju tajnih in osebnih podatkov, posebnih predpisov o tem pa ni.

Dostop je omejen do dokumentov, ki vsebujejo osebne ali tajne podatke, pri čemer so dokumenti, ki so označeni z določeno stopnjo tajnosti, dostopni le osebam, ki imajo veljavno potrdilo o varnostnem preverjanju Urada sveta za nacionalno varnost. Dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke, a hkrati niso tajni ali zaupni, pa so dostopni osebi, na katero se podatki nanašajo.

Nedostopnost arhivov določi državni organ, iz čigar delovnega področja so tajni podatki. Za zaščito osebnih podatkov pa je pristojen državni organ ali ustanova, pri kateri se podatki nahajajo, navaja Ćosić.

ČEŠKA

Na Češkem je gradivo nekdanjih varnostnih služb povečini prosto dostopno, se pa morajo raziskovalci pri pregledu gradiva strinjati, da bodo nekateri podatki prekriti. Brez prekrivanja tako lahko pregledujejo le tiste dokumente, ki so starejši od 30 let.

Lahko pa arhiv zavrne dostop ali izdelavo kopij gradiva, ki sicer ni več označeno kot tajno, če so podatki so še vedno pomembni za obrambo ustavnega sistema, za gospodarske interese ter varnost in obrambo Češke, navaja direktorica češkega državnega arhiva Zlatuša Kukanova.

ESTONIJA

Po estonski zakonodaji je dostop do arhivskega gradiva nekdanjih varnostnih služb prost, kljub temu pa se del arhiva lahko smatra kot zaprto gradivo, navaja direktor estonskega državnega arhiva Priit Pirsko. Gre za dokumente, ki vsebujejo osebne ali občutljive podatke, določene z zakonom o varstvu osebnih podatkov in z zakonom o javnih informacijah, denimo za dosjeje. Omenjeni dokumenti so dostopni raziskovalcem, in sicer če imajo dovoljenje oseb, na katere se nanašajo dosjeji in v primeru, da se potrebujejo za znanstveno-raziskovalno delo ali nacionalno statistiko. V primeru dvomov arhiv opravi presojo o tem, ali je javno dobro pomembnejše od vdora v pravice, do zdaj pa je večini vpogled odobril, še navaja Pirsko.

BOLGARIJA

V Bolgariji je tajnost arhivov obveščevalnih služb opredeljena z zakonom, ki določa, da morajo biti informacije že ob nastanku označene s stopnjo zaupnosti. Odprtje gradiva pa je dovoljeno zgolj ustvarjalcu dokumenta, so zapisali v tamkajšnjem državnem arhivu.

NEMČIJA

Dostop do gradiva nekdanje Službe državne varnosti Nemške demokratične republike (Stasi), vključno s tistim, ki se nanaša na njeno obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost v tujini, je po navedbah Arhiva zveznega komisarja določen z zakonom o gradivu Stasija.

Omejitve dostopa do dokumentov so določene glede na različne namene uporabe in varstvo podatkov na eni strani ter vsebino gradiva na drugi strani. Dokumenti, ki zadevajo uslužbence sedanjih nemških tajnih služb in nemške uslužbence zveze NATO (od 1990), se hranijo kot zaupni v arhivu zveznega komisarja, osebe, na katere se nanašajo, pa imajo dostop do svojih osebnih dosjejev.

Dokumenti, ki vsebujejo tehnična in druga posebna navodila na področju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, se morajo hraniti kot zaupni, če zvezni minister za notranje zadeve odloči, da bi razkritje vsebine dokumentov v posameznem primeru lahko škodovalo javni varnosti ali bi kako drugače škodovalo zvezni državi ali posamezni deželi, še navajajo v omenjenem arhivu.

SRBIJA

Gradivo, ki ga je k predlogu novele zakona o arhivih, ki bo predmet junijskega referenduma, predložila vlada, so med drugim zapisani tudi podatki o dostopu do arhivov v Srbiji. Kot je zapisano, je bila v Srbiji leta 2001 sprejeta posebna uredba, ki je najprej ukinila oznake tajnosti na dokumentih nekdanje službe državne varnosti, ki so se nanašale na srbske državljane. Kmalu zatem je bila ta uredba spremenjena in je omogočila vpogled v dokumente le tistim srbskim državljanom, na katere so se le-ti nanašali. Leta 2003 je bila ta uredba razglašena za neustavno in od takrat vprašanje dostopa do arhivov ni urejeno.