Pred referendumom: Spornih je 80 tekočih metrov arhivov nekdanje SDV

Obseg arhivskega gradiva in lokacije, kjer se nahaja

Kot so pojasnili v Arhivu RS, so arhivi, ki se nanašajo na celotno delovanje nekdanje Službe državne varnosti (SDV), danes v pristojnosti Arhiva RS, nahajajo pa se na dveh lokacijah. Večji del arhivov (75 odstotkov) se nahaja v samem Arhivu RS, manjši del (25 odstotkov) pa na sedežu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Na Arhivu RS hranijo gradivo, ki se nanaša na delovanje SDV kot politične policije na ozemlju takratne Slovenije oziroma Jugoslavije. To gradivo, ki je sicer v celoti dostopno javnosti, po navedbah njenega direktorja Dragana Matića vsebuje podatke o nadzoru SDV nad lastnimi državljani, cerkvenimi dostojanstveniki, oporečniki, nasprotniki režima in njihovo diskreditacijo.

Drugi del gradiva (tisto, ki je na Sovi) pa se nanaša na obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost SDV v tujini in poleg podatkov o nadzoru oporečnikov slovenskega rodu v tujini vsebuje tudi občutljive podatke o zbiranju informacij v tuji državi ter podatke o sodelavcih SDV v tujini in njihovi dejavnosti.

Na Sovi se sicer danes nahaja za okoli 80 tekočih metrov arhivov SDV. V tem primeru tekoči meter po navedbah Matića pomeni meter police, na katerih je gradivo zloženo v škatlah.

Preberite še: Za in proti: Novela zakona o arhivih

Prevzemanje gradiva

Omenjeno gradivo je Arhiv RS prevzemal postopno: "Del gradiva je prevzel leta 2004 (gre za 812 osebnih dosjejev, ki se nanašajo na obveščevalno problematiko), del leta 2005 (pet zbirnih dosjejev s 727 posamičnimi dosjeji, ki se nanašajo na tuje državljane in 121 zadev t. i. materialnega arhiva), del pa leta 2006 (14 osebnih dosjejev in gradivo o 177 osebah, ki ga je zbrala uprava za analitiko). Leta 2008 je bilo nato prevzetega še za okoli 60 tekočih metrov gradiva (527 tehničnih enot), ki se nanaša na 171 zadev, vsebuje pa tudi gradivo o tehničnih sredstvih, ki jih je uporabljala SDV," pravi Matić.

Oblike gradiva

Večina "spornega" gradiva se po navedbah direktorja Arhiva RS nahaja na papirju, gradivo pa vključuje tudi mikrofilmske žepke in mikrofiše (večinoma gre za kopije gradiva na papirju), fotografsko gradivo (fotografije dokumentov in fotografske negative), avdio- in videokasete, magnetofonske trakove in CD-nosilce (s kopijami dokumentov, ki se hranijo v elektronski bazi).

Nastanek gradiva

Pri gradivu gre po navedbah Matića večinoma za dokumentacijo, ki se je vodila in dopolnjevala skozi daljša časovna obdobja, tudi več desetletij, pri dosjejih pa je majhen del tudi takih, ki vsebujejo posamezne dokumente, nastale po 17. maju 1990.

Večina gradiva je nastajala v 70. in 80. letih, so pa dokumenti deloma nastajali tudi prej in tudi pozneje - to je po 17. maju 1990 oziroma po maju 1991, ko se SDV preimenovala v Varnostno informativno službo. Nekaj zadev pa se formalno zaključi tudi po letu 2000, pojasnjuje Matić.

Zanimanje za dostop do gradiva

Medtem, ko je za arhive SDV, ki se nanašajo na njeno vohunjenje za lastnimi državljani, in se nahajajo v Arhivu RS, po navedbah Matića vlada veliko zanimanje, za gradivo, ki se nahaja na Sovi, ni prav veliko interesa. "Do majhnega dela omenjenega gradiva - gre za dokumente zbrane na nekaj mikrofilmskih žepkih - je namreč do zdaj dostopala le ena uporabnica, in sicer jeseni leta 2009," pojasnjuje Matić. Znano je tudi, da je za dostop do arhivov pred časom zaprosil publicist Igor Omerza, vendar mu Arhiv RS do danes dostopa ni omogočil.